Že vrsto let obstajajo dokumentirani primeri videnj NLPjev po vsem svetu - Buenos Aires leta 1965, Seul leta 1983, Francija, Nemčija, Kitajska – a vsi ti imajo uradne zgodbe, ki so vse prikrile in naredile križ čez te nepojasnjene dogodke. Na primer, v noči s 24. na 25. februar 1942, ko je bila Amerika po napadu na Pearl Harbor v polni pripravljenosti, so prebivalce Los Angelesa prebudile sirene za zračni napad. 37. Obalna topniška brigada je izstrelila protiletalske rakete na leteča plovila nad Santa Monico – nekatera so letela zelo počasi, druga naj bi po ocenah letela s hitrostjo 322 kilometrov na uro. Rakete plovil niso poškodovale – poškodovale so samo mesto.
Čeprav so zadevo večkrat uradno preiskovali in sprejeli več uradnih razlag o tem, kaj je bilo tistega večera na losangeleškem nebu – vremenski baloni, itd. – mnogi namigujejo na obstoj skrivnih vladnih dokumentov, ki kažejo, da so bila mnenja med vojaškimi strokovnjaki deljena. “Všeč mi je, da film izhaja iz resničnih dogodkov,” pravi producent Ori Marmur. “Odločili smo se, da so bila v naši zgodbi vsa prejšnja videnja NLP-jev, vključno z losangeleškim, ogledne misije… priprava na prihajajočo invazijo neznanih sil.”
“Svetovna invazija: bitka Los Angeles je ravno tiste vrste filme, ki ga rad hodim gledat v kino, in takšne vrste film sem si želel tudi režirati,” pravi Jonathan Liebesman, ki je na čelu zgodbe o majhni skupini ljudi, vojakov in civilistov, ki se morajo spopasti z nepredstavljivim sovražnikom.
Igralci, ki igrajo marince, so priprave na snemanje začeli s tritedenskim urjenjem z aktivnimi in upokojenimi marinci. Niso imeli mobilnih telefonov, televizije, interneta in stikov z zunanjim svetom. Višji vojaški tehnični svetovalec Jim Dever razloži prednosti takšnega aranžmaja. “Vadba za igralce je bila sestavljena iz treh delov. Prvi teden je šlo za telesno vadbo. Tako smo lahko preizkusili njihovo telesno pripravljenost. Naučili smo jih tudi drila. Ta vcepi disciplino, s katero so lažje razumeli ukaze, ki predstavljajo velik del življenja marincev – poslušati ukaze in jih izvršiti. V prvem tednu so poslušali tudi predavanja o zgodovini marincev.” Fazi dve in tri sta bili še bolj naporni. Dever nadaljuje: “Drugi teden smo odšli v Camp Mindon, sedež Narodne garde. Tam smo pet dni živeli na terenu. Sami so si morali postavljati šotore in kolibe. Dali smo jim opremo in začeli z urjenjem. Vsako jutro smo zgodaj vstali – ob pol šestih – telovadili, sledilo je tuširanje, zajtrk in potem smo se učili, kako biti marinec, od tega, kako sestaviti opremo do uporabe orožje. Popoldne je Jonathan z igralci vadil prizore iz filma. Tretja faza so bile vaje na avtocesti: kako se premikati in kako ohranjati stik drug z drugim. Še naprej smo se tudi urili z orožjem.” Po koncu tretjega tedna se je začelo snemanje.
“Vadbeni tabor je bil zanimiv,” pravi Aaron Eckhart. “Vesel sem, da smo ga dali skozi, ker so bile to v bistvu tritedenske vaje. Urili so nas trije marinci. Vsi smo spali v istem šotoru in jedli vojaške obroke. Obnašali smo se kot vod marincev – ker sem bil vodja, sem vsem ukazoval in vsi so me do kosti sovražili. Tabor je bil neprecenljiva izkušnja, posebej glede orožja – kako pravilno rokovati z njim, na kaj moraš biti pozoren, kako hoditi z njim, kako biti povezana enota, ko hodiš po ulici. To nam je bilo resnično v pomoč med snemanjem. Ko nam je denimo višji narednik Dever rekel: Ok, fantje, zdaj patruljirate po območju, smo vedeli, kako se obnašati.”
“ Vadbeni tabor je bil natanko to,” pravi Ramon Rodriguez. “Zdaj še veliko bolj spoštujem vojsko in še posebej marince. Na primer, naši jopiči so tehtali 20 kilogramov in sploh niso bili pravi. Znotraj recimo niso imeli kovinskih plošč. Skupaj z njimi, pravimi granatami, pravimi magazini in pravimi naboji tehtajo 40 kilogramov ali več. Poleg tega nosimo orožje, odvisno sicer, kakšnega, ki tehta od 12 do 15 kilogramov. Potem imamo dva nahrbtnika, ki tehtata po 10 kilogramov. Potem so tu škornji in čelada... res ni bilo lahko.”
Čeprav je bilo naporno, so se igralci prav zaradi tabora zbližali in se vživeli v like. Ramon nadaljuje: “Odkrito rečeno, mislim, da je bil vadbeni tabor najboljši del vsega, ker nam je omogočil navezati stike. Tam smo postali ekipa, vod. Več tednov smo preživeli v gozdu pod šotori skupaj z marinci s 25 in več let izkušenj. Varovali so nas, nas vodili, nam pomagali, nam pokazali in nas učili, kako postati marinec. Ves dan smo se urili in ves čas urjenja tudi vadili določene filmske prizore. Ta film je konec koncev poklon marincem in upam, da bodo ponosni na nas in da smo jih dobro upodobili.”
“Vadbeni tabor mi je definitivno pomagal, da sem se lažje vživel v lik,” pravi Ne-Yo. “Če vam je bilo všeč ali ne, za tri tedne ste se prelevili v svoj lik, druge izbire niste imeli. Seveda ni primerjave s tem, kar počno pravi marinci, a po treh dneh smo že govorili: OK, štekamo. Začnimo snemati, odpeljite nas nazaj v hotel. A zaradi tabora res razumemo, kdo marinci so in zakaj se moramo potruditi, da bodo ponosni na nas.”
Režija: Jonathan Liebesman
Igrajo: Aaron Eckhart, Michelle Rodriguez, Bridget Moynahan, Michael Pena, Lucas Till, Ne-Yo, Joey King, Noel Fisher
Slovenska premiera: 21. april 2011
