Zabavna komična pustolovščina spremlja dogodivščine Sandija, navihanega veveričjega samčka iz parka, in njegovega podganjega prijatelja Frenda, ki načrtujeta nezaslišan rop na trgovino z oreščki in se pri tem nehote zapleteta v bančni rop, ki ga izvajajo ljudje. Film se začne v idiličnem parku Svobode – oazi, obdani z vrvežem metropole iz petdesetih. V parku sredi izmišljenega mesta prebiva množica različnih krilatih in štirinožnih bitij – miši, svizci, podgane … in, kajpak, veverice. Cel kup veveričk. »Po mojem še ni bilo filma, ki bi se v celoti vrtel samo okoli veveric,« meni režiser Peter Lepeniotis, ki je scenarij spisal skupaj z Lornom Cameronom. »Običajno nastopajo v stranskih vlogah. Pa so zanimivi glodavci. V velikih mestih jih niti ne opazimo.«
Rop skozi predor
Zgodba se dogaja na zgolj štirih prizoriščih na jesen – opomin, da je zima že za vogalom in bo hrane vedno manj – leta 1956 s tremi glavnimi veveričkami: Sandi (glas Willa Arnetta, v slovenski sinhronizaciji mu ga posoja Aleksander Sandi Golja), Miša (Katherine Heigl, v slovenski sinhronizaciji Tina Ogrin) in Sašom (Brendan Fraser, v slovenski sinhronizaciji Sašo Prešeren). Med njimi se naplete čuden trikotnik. »Sašo bi rad Mišo, Miša skrivaj vzdihuje za Sandijem, ta pa si na tihem želi biti kot Sašo,« razloži režiser. Poleg trojke zgodbo (za)plete še kup pisanih likov, med njimi vodja živali v parku Rakun (Liam Neeson, v slovenski sinhronizaciji Robert Vertovšek), kratkovidni Rakunov pomočnik Pero (Jeff Dunham, v slovenski sinhronizaciji Sašo Prešeren) in svizec Janez (Gabriel Iglesias, v slovenski sinhronizaciji Emir Jušič). Seveda pa noben film o ropu ni pravi film o ropu, če se ne zgodi tudi pravi rop … na banko. Čeprav se Sandi in Frend ženeta za oreščki, se izkaže, da so trgovino, v katero nameravata vlomiti, ravno odkupili bančni roparji. Njihov vodja Šef (Stephen Lang, v slovenski sinhronizaciji Rok Kosec) je bistrega uma in trgovino s tremi pajdaši uporablja kot krinko za kopanje predora do banke naravnost čez cesto. A jim štrene nenehno meštrajo – glodavci. In če King kaj sovraži bolj kot zapor, je to mala kosmata golazen. Ja, podgane; ampak nič manj veverice – čeprav jih ne loči med seboj.
Zgodbo in komične zaplete podkrepljujejo tudi režiserjev pristop k improvizaciji, dovršena animacijska ekipa podjetja ToonBox in dramatična glasba Paula Intsona. »Naš cilj je bil, da gledalce pritegnemo z vsemi sredstvi, ki so na voljo,« razlaga Lepeniotis. »Gre za drobno zgodbo z ogromnim srcem. Za izvirno zgodbo, ki smo jo skovali iz čiste ljubezni in z veliko trdega dela. Prepričan sem, da naši nameni sijejo s platna.« Ste pripravljeni na veveričjo pustolovščino?
