Norveški princ prestolonaslednik Haakon je užival v resnično kraljevskem razgledu. Povzpel se je na veliki žerjav, ki ga uporabljajo delavci na gradbišču v Oslu. Zaradi varnosti je pri tem nosil obvezno čelado. Z vrha žerjava se je Haakonu ponujal resnično kraljevski razgled. Prestolnica s kraljevo palačo vred je bila kot na dlani. Si je Haakon, ki bo nekoč zasedel norveški prestol, sam pri sebi rekel: »In vse to bo nekoč moje …«? Zagotovo ne, saj so princu tovrstne misli tuje. Nikoli se ne vede kot kralj, temveč kot enak med enakimi. Monarhija, ki jo bo vodil, je zanj pač služba oziroma usoda, s katero se je rodil.