Edina svetla točka mesecev, preživetih v uniformi, je bilo za Magnifica igranje v bendu, kjer je našel nekaj veselja zase. Prijel je za kitaro in ubiral strune, da so mu dnevi hitreje minili, potem pa se je znašel in predčasno zapustil militantno ustanovo. Pred kratkim pa ga je presenetil nekdanji kolega in mu poslal fotografijo, na kateri je vojaška glasbena zasedba. Hitro so oživeli spomini na pozna najstniška leta, ko je že kazal nadarjenost, čeprav ni želel preveč izstopati. Njegov sotrpin ga je razveselil z arhivskim posnetkom, ki ga Magnifico še ni imel v albumu. Med zaprašenimi platnicami je našel le eno fotografijo, kjer mu družbo dela njegova ljuba babica. Ta ga je pospremila v kasarno in niti slutila ni, da se bo vnuk predčasno vrnil domov.
