Vedela je, da tudi če se bo pobrala iz ruševin, ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Še danes so dnevi, priznava, ko v joku pade v brezno obupa, a potem, ker je več kot očitno močen človek, vedno nekako spleza, če ne iz njega, pa vsaj na rob.

Pomembno vlogo pri tem ima več ljudi, začenši s hčerko Moniko, ki jo je prijavila na sodelovanje v oddaji Kmetija: Nov začetek, kjer se je Darinka zelo spoprijateljila s sotekmovalcem Miho. »Po Samovi smrti sem bila z živci na koncu. Monika je v Kmetiji videla možnost, da spremenim okolje, da malce pozabim na tragedijo – čeprav tega nikoli ne moreš. Nikoli ne preboliš. To, da ti umre otrok, se ne bi smelo zgoditi. Še vedno so dnevi, ko sem povsem dotolčena. Še za avto sem mu dala nekaj zraven, premlevam. Včasih mi je žal, da nisva bila več skupaj. A tempo življenja pač je, kakršen je, in tega nisem mogla spremeniti. Samo je bil star dvaindvajset let, naredil je šolo, dobil službo. Ne vem, kako zmorem, kljub vsemu, kar me tare, iti naprej. Ko mi je najhuje, si rečem, da bom nekoč tudi jaz šla gor in ga bom spet videla.«

Več v tiskanih Zvezdah (št. 16/2017)