Le kdo se ne spominja Tajči in njene poskočne pesmi Hajde, da ludujemo, s katero je leta 1990 zastopala tedanjo Jugoslavijo na Evroviziji. A Tatjana Matejaš, kot je njeno pravo ime, je hitro ugotovila, da je domovina zanjo premajhna, zato je pri rosnih 19 letih odšla v svet. Odpravila se je v Združene države Amerike, kjer je študirala in si gradila kariero, spoznala moža in postala mama trem sinovom. A petju, svoji največji ljubezni, se ni nikoli odrekla. Še vedno je najsrečnejša, kadar poje, z novimi koncerti pa se vrača tudi na slovenske odre. »Ko sem šla na drugo stran Atlantika, sem naprej živela v New Yorku, kjer sem obiskovala akademijo za glasbo. Na The American Musical and Dramatic Academy sem študirala musical. Po končanem šolanju sem nastopala v različnih jazzovskih in kabaretnih klubih v New Yorku. Leta 1997 sem se preselila v Los Angeles in tam nadaljevala pevsko kariero v jazz in big bandu. Takrat sem začela ustvarjati avtorsko glasbo, nastala pa je tudi moja prva monodrama, s katero sem gostovala na turneji. Poleg tega sem se posvetila tudi igralstvu in nastopila v več televizijskih nadaljevankah. Kljub temu sta ostala petje in gledališče moja velika strast. Ustanovila sem tudi lastno glasbeno založbo,« svoje začetke opiše Tajči.

V Ameriki ni našla le sreče v ustvarjanju, temveč tudi v ljubezni. »Leta 1998 sem spoznala moža Matthewa Camerona, s katerim sva se leto dni pozneje poročila,« pravi. A z možem nista živela kot običajni mladoporočenci. »Takoj sva se odpravila na turnejo in se selila s koncerta na koncert. Dejavnost glasbene založbe sva razširila še na organizacijo koncertov. Naša produkcija je pomagala mladim, še neuveljavljenim upom, ki smo jim dali priložnost, da se predstavijo širši javnosti. Med njimi so mnogi uspeli in postali zvezdniki, kot denimo Mark Alan Cash, nečak slovitega Johnnyja Casha, in številni drugi. Kar petnajst let sva z možem potovala po vsej Ameriki, kjer sem uživala skupaj z občinstvom. Vmes sem rodila tri sinove, ki so zrasli na turnejah in peli z menoj. To je bil najlepši čas mojega življenja. Delala sem, kar mi je bilo všeč, in ob meni je bila družina, kar me je osrečevalo.«

Potem pa je prišlo leto 2017, ko je kruta usoda zarezala v njeno srce. Moža Matthewa, ki je bolehal za pljučnim rakom, je iz njenega objema iztrgala smrt. »Hudo je bilo in je še vedno, a v uteho so mi sinovi, ki so se zapisali umetnosti in filmu. Najstarejši je 24-letni Dante, ki dela kot animator in VR-dizajner, dve leti mlajši Evan Amadeus je UX-oblikovalec. Oba sta se šolala na Savannah College of Art and Design. Najmlajši, 19-letni Blais, obiskuje 2. letnik iste univerze na študijski smeri film in televizija. Vsi trije imajo umetniške gene in so zelo ustvarjalni. Ko sem spoznala moža Matthewa, je delal kot producent v Hollywoodu, pozneje sta se temu delu pridružili še organizacija koncertov in videoprodukcija. Leta 2014 smo se preselili v Nashville, kjer je Matthew delal produkcijo za serijo Waking Up in America, in takrat smo odprli svoj filmski in videostudio Stormlight Pictures, ki je danes ena od vodilnih filmskih produkcij v Nashvillu. Zatorej me ne preseneča, da se je Blais odločil za študij filmske in televizijske umetnosti, saj je že od mladih nog igral v gledališču in pel z menoj na turnejah, pela pa sta tudi Dante in Amadeus. Blais pa me je vključil v svoj film CTRL, ki ga je posnel za 24 Hour Film Festival v Nashvillu, na katerem sem bila nominirana za najboljšo igralko.«

Tajči zdaj živi med Nashvillom in Zagrebom. »Še vedno sem zelo povezana s Hrvaško in tudi moji trije sinovi so zaprosili za hrvaško državljanstvo. Še vedno nastopam na koncertih, na križarkah, pišem pesmi, izpopolnjujem se v jazzovskem petju, dodala pa sem še nekaj drugih dejavnosti. Pridobila sem certifikat za trenerko zdravega življenjskega sloga, pomagam ljudem pri ustvarjanju kariere in povezovanju z družino. Vse pogosteje sem doma na Hrvaškem in lepo je videti, kako so uspeli moji stari kolegi. Če je le priložnost, z njimi rada spijem kakšno kavo. Prav to v Ameriki najbolj pogrešam. Poletja pa najraje preživljamo na otoku Pagu. To je čudovit otok, moji sinovi so zaljubljeni vanj. Tam so moje prijateljice, sploh moji dragi Slovenki Helena in Nika. Sicer pa me na Slovenijo vežejo korenine, moja 'nana' oziroma očetova mama je bila Slovenka iz Klanca pri Kozini.«