Duško Lokin je vse prisotne na Aktualu najprej navdušil s svojo dobro voljo in potrpežljivo prenesel tudi vsako šalo, čeprav bi si pri svojih 80 letih lahko privoščil malo vzvišenosti. Ampak ne, te ni bilo čutiti niti takrat, ko je bila njegova kariera na vrhuncu. »Nikoli nisem bil preveč ambiciozen. Vsak uspeh je prišel, kot bi rekel, z neba. Sedem zmag na festivalih v bivši državi – od Ljubljane, Zagreba, Sarajeva do Beograda. Na srečo sem imel ob sebi svojega velikega prijatelja in najboljšega skladatelja Đorđa Novkovića, ki je 'štancal' uspešnico za uspešnico. Posnel sem okoli 500 pesmi, prodal okoli 5 milijonov nosilcev zvoka in presrečen sem, ko vidim, da imajo ljudje tudi po vsem tem času moje pesmi radi. Zaradi vsega tega sem ponosen in to je tisto, kar me sili, da še vedno migam.«
Da mu miganje ne dela težav, smo se prepričali tudi sami, saj je v studiu Aktuala ob petju tudi zaplesal. Zato je bilo vprašanje, kako se počuti, pravzaprav čisto odveč, pa vendar nam je povedal, da se počuti odlično, da je njegov krvni pritisk dober, kar pripisuje tudi dejstvu, da pazi, da se zdravo prehranjuje. Ker ob tem zagotovilu nagajivo pomežikne, nas seveda zanima, kaj je tisto, kar najpogosteje jé. In sledi presenečenje: »Najraje imam ocvrte lignje in kozarec brizganca. Pa vendar sem zdrav. Zelo rad imam špagete z bolonjsko omako, njoke, kar koli pač se najde pri roki. Enkrat tedensko pa obvezno skuham tudi pašto s fižolom in pekočimi klobasami. Ta jed sicer ni dalmatinska, vendar jo imam vseeno zelo rad.« Ker ob tem povzdignemo obrv, hitro doda, da redno telovadi in vsaj nekajkrat na teden obuje tekaške copate. Kadar je v Zadru, pa obvezno vsak večer zaplava v morju.
Med Zadrom in Zagrebom
Njegovo življenje teče na relaciji med Zadrom, kjer se je rodil, in Zagrebom, kjer si je z družino ustvaril dom. »Poleti je seveda najlepše ob morju, saj imam od svoje hiše do morja le nekaj deset metrov. Vesel sem, kadar se tam zbere vsa družina, hčerka Natali, vnukinja Tena ter pravnuka Niki in Kaja. Slednji ima komaj eno leto in nam je v posebno veselje,« pravi.
A da ne bi mislili, da ima veliko časa za sprostitev, pa čeprav je v zasluženem pokoju. »Dopustniške dneve preživljam v krajših obdobjih. Nekaj dni na morju, potem pa me že kličejo obveznosti v zvezi s promocijo moje nove pesmi, poleg tega pa imam dogovorjenih tudi nekaj nastopov, med drugim tudi v Sloveniji.«
Oder je pač tudi po vsem tem času še vedno prostor, na katerem se počuti najbolje, pa čeprav ga je med pandemijo prijelo, da ne bi več nastopal. »Moja žal zdaj že pokojna žena Anuška mi je rada rekla, da če se mi ne ljubi več nastopati, naj tega več ne počnem. Govorila mi je, zakaj bi se mučil, če mi ni več do tega. In takrat sem tudi resnično sklenil, da ne bom več stopil na oder. Potem pa se je zgodila tragedija, ko sem zaradi okužbe s koronavirusom pred sedmimi meseci izgubil ženo. Po tistem sem najboljšo tolažbo našel v glasbi in rekel sem si, da ni druge, kot da še naprej pojem.« Svoji ljubi Anuški pa se je poklonil na najlepši možni način, in sicer tako, da ji je posvetil svojo najnovejšo pesem. »Pesem Ti, samo ti je posvečena prav njej. Vendar to ni žalostna pesem, kot bi marsikdo mislil. Pesem je posneta v veselih ritmih, takšna, kot je bila vedno tudi moja Anuška.« Pesem je izdal ob podpori dolgoletnih sodelavcev v Croatia Records, z njo pa je prepričljivo zmagal tudi na letošnjem festivalu CMC v Vodicah.
Nogometni navijač
Glasba pa ni edina strast, ki drži Duška pokonci. Tu je tudi šport, ki mu je zapisan že od mladih nog. »Pri 17 letih sem igral v Zadru nogomet v drugi ligi, bil sem zelo dober. Brez nogometa še vedno ne zmorem. Spremljam vse tekme, tudi od Maribora in Olimpije, za katero je pred koncem kariere eno leto igral tudi moj zet Mladen Munjaković - Munja,« pravi in doda, da sam nogometa že dolgo ne igra več, zato pa redno vsak teden nekajkrat teče. In menda so mu prav med tekom iz žepa »padla« ven leta, kot v šali pravi, saj resnično z ničimer ne pokaže, da šteje že 80 pomladi. Tudi možgani mu delajo kot švicarska ura. »Možganov ne treniram jaz, temveč oni mene,« se pošali, potem pa pove, da zelo veliko bere knjige, »pa vsak dan preverim tudi, kaj je novega na internetu, kdo je s kom spal, kdo je koga prevaral in tako naprej. Seveda rešujem tudi križanke in ravno pred dnevi sem se nasmejal do solz, ko je bila v Jutarnjem listu v križanki moja fotografija, pa me je eden od mojih kolegov v zadrskem lokalu, kjer se redno srečujemo, vprašal, kdo bi lahko bil pevec iz Zadra, a na fotografiji sem bil jaz. Ko sem mu rekel, da to verjetno nisem jaz, temveč Grdović, se je razjezil, da za Grdovića ni dovolj prostora in naj ga neham zafrkavati. No, vidite, tako se šalimo mi Dalmatinci.«
