Šesto stopnjo nevarnosti razglasijo takrat, ko se začne virus nepretrgano prenašati s človeka na človeka v vsaj dveh regijah SZO (WHO). Najvišja stopnja nevarnosti, se pravi razglasitev pandemije, pa ne pomeni nujno, da je virus postal kaj nevarnejši in da bo zaradi njega umrlo več ljudi. Ob virusu nove gripe (med ljudmi poznane kot prašičja) je bil konkreten razlog za dvig stopnje ogroženosti več sto novookuženih v Avstraliji, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Španiji in drugih državah.
Podobnost s špansko gripo
Eden od razlogov, zakaj so strokovnjaki s tako zaskrbljenostjo pričakovali razvoj dogodkov pri novi gripi, je, da jo povzroča isti virus kot razvpito špansko gripo, ki je zajela svet pred devetdesetimi leti ter terjala med 25 in 50 milijoni življenj. Podobnost z epidemijo, katere posledice lahko primerjamo le še z izbruhom kuge v 14. stoletju, ki je odnesla tretjino prebivalstva Evrope, pa se tu ne konča. Posebnost španske gripe je bila, da njene žrtve v prvi vrsti niso bili otroci in starejši kot sicer, temveč mladi, zdravi ljudje v najboljših letih. Številke so za zdaj še premajhne, zadeve pa premalo raziskane in primerjane, da bi lahko z gotovostjo trdili, da so mladi občutljivejši za nov virus kot otroci in starejši, a vse kaže, da niso nič manj na udaru. Že to je nepričakovano in zbuja med strokovnjaki polemike.
Citokinska nevihta
Medtem ko eni opozarjajo, da še ne vemo dovolj, da bi lahko z gotovostjo trdili karkoli, da se umrle med mladimi bolj izpostavlja, da se je verjetno okužilo več mladih kot drugih starostnih skupin itn., so drugi skorajda soglasni – razlog je naš imunski sistem. Natančneje, citokinska nevihta, ki jo sproži. Imunski sistem se loteva okužbe z več bolj ali manj zapletenimi reakcijami. Vseh še ne poznamo in ne razumemo najbolje. En del te obrambe so citokini. To so beljakovine, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema. Vplivajo na celico, ki jih je proizvedla, ali na sosednje celice. V različnih celicah imajo različen učinek. Naročijo jim, naj se delijo, ustvarjajo določene proteine ali pa ustavijo njihovo proizvodnjo. Preprosto povedano, tu so zato, da usklajujejo procese imunskega sistema. Včasih pa citokini ponorijo in sprožijo reakcijo, ki je veliko pretirana. Temu rečemo citokinska nevihta, njena posledica pa je, da imunski sistem poškoduje telo, namesto da bi ga varoval. Tako obolelega sočasno napadata virus in lastno telo. In zakaj citokinske nevihte divjajo ravno po mladih, zdravih telesih? Prav zato, ker so mlada in zdrava. Imunski sistem pri otrocih je še nerazvit in ni sposoben tako močne reakcije, pri starejših pa je že opešal. V starosti nekje med 15. in 50. letom pa je odziv našega imunskega sistema lahko prav huronski. Tako zelo, da nekateri tudi podležejo.
Cepivo septembra
Nedavno so v Luksemburgu zasedali ministri EU za zdravje. Srečanja se je udeležil tudi minister Miklavčič, s kolego pa so govorili predvsem o novem cepivu in skupni strategiji za njegovo uporabo. Odločiti se bo namreč treba, kateri del prebivalstva bi bilo najprej treba cepiti. Miklavčič je bil takrat kar malo razočaran nad odnosom nekaterih držav, saj je komentiral: »Nekatere, predvsem velike države že sklepajo pogodbe s farmacevtsko industrijo o dobavi tega cepiva in imajo zaradi velikosti svojega trga seveda nekaj prednosti pred malimi državami.« Konkretne ukrepe in rešitve, da bi bile vse države enakovredno pokrite s cepivom, pa bodo morali pripraviti do začetka julija, ko se bodo ministri zopet neformalno srečali. Medtem farmacevtska industrija pospešeno razvija proizvodnjo cepiva, ki naj bi jo zagnali julija, cepivo pa nam obljubljajo za september. Severna polobla ima tako še nekaj mesecev časa, da pozorno spremlja razvoj bolezni na južni, zbere izkušnje in se čim bolje pripravi na zimsko sezono gripe.