»Ali veš, kako deluje magnetni motor, ki bo po mojem motor prihodnosti?« me je pred časom vprašal vrhunski alpinist Tomaž Humar, ki je nazadnje najbolj iskal znanje. Za to čudo, ki se vrti zaradi privlačnosti magnetov, sem takrat izvedela prvič. Na medmrežju me je nato osupnila poplava poskusnih modelov magnetnega motorja, ki jih množično izdelujejo in preskušajo zanesenjaki po vsem svetu. Povsod vzbuja veliko zanimanja, saj je tudi planet Zemlja magnet, pa tudi vsak človek ima mnogo magnetnih polj; vse je med seboj povezano. Ali jim bo magnetni motor, ki je zdaj v zametkih, uspelo toliko razviti in izpopolniti, da bodo magneti nekoč res poganjali svet? Tedaj ne bomo več potrebovali nafte, bencina, turbin na vodi. Sicer pa ... saj magnetni vlak že vozi!

 

Na svetovnem spletu, veliko jih je na You Tubu, osupnejo zametki magnetnih motorjev. Za zdaj nastajajo v tisočerih delavnicah zanesenjaških raziskovalcev. Za mnoge so le znanstvena fantastika in nemogoče. Čedalje več pa jih verjame, da bodo naša bližnja prihodnost. Magnetni motor le sanje? »Magnetni motor, kakršnega zdaj poskušajo izdelati inovatorji, naj bi deloval izključno na osnovi permanentnih, stalnih magnetov. Torej brez elektrike, brez električnih navitij oziroma elektromagnetov. Pri tem izkoriščajo privlačne ali odbojne sile, ki vladajo med dvema magnetnima poljema. Vsak magnet ima, kot vemo, dva pola, severnega in južnega. Magneti se vedno privlačijo z nasprotnimi poli. Severni pol enega magneta privlači južni pol drugega, dva severna ali dva južna pola pa se odbijata. V osnovi so magnetni motorji videti tako, da v sredini na iglo nasadijo magnet. V krogu okoli tega sredinskega magneta pa pritrdijo druge magnete, ki so proti njemu obrnjeni z nasprotnim polom, da ga privlačijo. Če namreč že en sam magnet ročno premikamo po obodu sredinskega magneta, se ta zaradi privlačnosti začne vrteti skupaj z njim. S tem se vrti tudi igla, ki naj bi bila gred motorja. Vendar pri tem mi opravljamo delo. Vprašanje je, kako doseči, da se bo kljub bremenu, ki bi ga obesili na os oziroma gred, motor še vedno vrtel. Za zdaj ga večinoma zavrtijo ročno, da sredinski in zunanji magnet sploh prideta v magnetni polji drug drugega in se začneta privlačiti, in tudi tu še nekaj manjka. Izumitelji zato iščejo razne geometrijske razporeditve magnetov. Takšne, pri katerih bi pri vrtenju sredinski magnet vedno prišel v območje privlačnosti naslednjega zunanjega magneta in se s tem tak motor ne bi ustavil. Nekateri v tako rešitev močno verjamejo, drugi ji nasprotujejo in trdijo, da ni mogoča. Zdaj so to le sanje mnogih,« pojasnjuje prof. dr. Anton Jeglič, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in dolgoletni vodja Laboratorija za magnetna merjenja. Danes uporabljajo magnete iz redkih zemelj, ki imajo veliko večjo moč kot kovinski magneti. Najčistejši vir energije Svetovni splet je poln napovedi, da bi bil tak magnetni motor lahko avtomobilski motor prihodnosti. »Če bo nekdo dovolj vztrajen in pameten, da bo našel pravo rešitev za delovanje magnetnega motorja, bo to izum človeštva. Z njegovim razvojem bi prišli do najčistejšega vira energije. Uporabili bi ga lahko na vseh področjih življenja, za prevoz, ogrevanje itd. Tedaj ne bi nič več onesnaževali narave, ker ne bi več potrebovali fosilnih goriv niti turbin na Savi. Tak motor bi deloval tiho. Za zdaj so to le naše sanje, saj bi z njim človeštvo preživelo tudi na Luni in drugih planetih,« pravi prof. dr. Jeglič. Tomaž Humar o magnetnem motorju Vrhunski alpinist Tomaž Humar je z navdušenjem proučeval magnetni motor in o tem povedal: »Magnetna energija in posredno z njo povezani magnetni motorji so dejstva daljne preteklosti (Babilon) in tudi bližnja prihodnost za vse NAS. Ta trenutek je magnetni motor; najsi bo eno-, dvo- ali trodimenzijski, delo bolj ali manj preplašenih entuziastov, ki v čašo življenja nalivajo več strahu kot ljubezni. Nikola Tesla je že leta 1900 s svojih oddajnikov pošiljal različna valovanja v ionosfero in pri tem dobil hitrosti do 475 kilometrov v sekundi. A je še dolgo sam gospod Einstein trdil, da pač svetloba ne more potovati prek 300 kilometrov na sekundo. Prav sta imela pravzaprav oba, le da je posredno Tesla že takrat dokazal, da se le ne konča vse pri atomu. Temveč da je še kaj manjšega, kvant, kot ga pozna znanost tudi dandanes. Magneti ne ustvarjajo nobene energije, marveč jo posedujejo. Pretvorba te energije je mogoča, če si pomagamo z geometrijo, matematiko, zlatim rezom ali pa le z barvno lestvico, ki jo večina razume kot mavrico. Nekdo je nekoč rekel: In vendar se vrti. Ali je takrat končal na grmadi ali ne, to danes ni pomembno. Pomembno ostaja dejstvo, da od točke 1 sledi par ali daljica 2, od tod pridemo iz drugega zornega kota v trikotnik 3. S pomočjo enakostraničnih trikotnikov v krogu in posredno s spreminjanjem kotov tega trikotnika pridemo do magnetnega motorja." Več v novi Jani, 24.11.2009, kjer si lahko preberete članek in tudi izjavo Tomaža Humarja v celoti.