Ugotovila je namreč, da mora psihološko pomoč ženskam, ki so žrtve družinskega nasilja, ponuditi tam, kjer jo najbolj potrebujejo – v okolju, kjer živijo. Zato je svojo prvo »ordinacijo« odprla v južnoafriškem predmestju, kjer je parkirala počitniško prikolico in ženske povabila na pogovor. Izkazalo se je, da je ta način psihološke pomoči dobrodošel, saj se ženske lahko po pomoč obrnejo tedaj, ko jo najbolj potrebujejo. Leta 2016 je projekt začela z eno prikolico, sedaj ji pomaga 22 prostovoljcev, koncept projekta pa se je razširil v 40 držav. »Psihološka pomoč mora biti dostopna vsakomur, tako kot dostop do zdravnika,« je prepričana Ncube-Mlilo.
Še več navdihujočih novic iz rubrike Svetilnik vas čaka v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
