Pater Miro Babić na prvi pogled ne deluje kot frančiškan. Toda najmlajši hrvaški misijonar vodi misijon v kenijski vasi Lower Subukia, kjer je poleg cerkve tudi šola in sirotišnica Mali dom. Kot dijak frančiškanske gimnazije je sicer sanjal, da bo nogometaš, a tedaj še ni vedel, da njegovo ime Miro v nekaterih jezikih ljudstev vzhodne Afrike pomeni „človek iz Afrike.“ Tako je nogometni klub Barcelona zamenjal za misijon in to kljub temu, da je med usposabljanjem za misijonarja po šestih tednih brez vode in elektrike v Ugandi provincialu skoraj napisal pismo, naj ga vendarle pokliče nazaj v Evropo. Sedaj je pater Miro duša afriškega kraja. Med njegovimi zadnjimi zgodbami o srčni pomoči je zgodba desetletne deklice Jane, ki ji je s pomočjo zakoncev iz Hrvaške omogočil, da je dobila novo protezo za nogo, tako da lahko sedaj s sošolci normalno teka po šolskem igrišču. Kot je zapisal na svojem blogu, so take zgodbe razlog, da bo do konca življenja vztrajal kot misijonar.