Utrujenost je lahko prisotna ob različnih boleznih in tudi različnih neravnovesjih, saj je eden prvih kazalnikov, da v telesu ni vse najboljše, pravi sogovornica. »Veliko nam o tem, kje v telesu so neravnovesja, lahko pove čas, ko se utrujenost pojavlja. Normalno je, da smo nekoliko utrujeni po večjih naporih ali podvigih, tudi če je za nami kakšno duševno težko obdobje, telo potrebuje čas za regeneracijo in takrat je prav, da mu prisluhnemo. Veliko pa je takih, ki so utrujeni tako rekoč vsak dan, zvečer ali zjutraj težko vstajajo ali pa so redno utrujeni po kosilu, čeprav morda še pred nekaj leti tega niso opažali.« Takrat je prav, da ukrepamo.
Utrujenost zjutraj
Utrujenost, ki se pojavlja predvsem zjutraj in v dopoldanskem času, kaže na neravnovesje jeter. »Če se zjutraj težko poberete, popoldne in zvečer pa precej lažje delate in ste pokonci, če ste nočna ptica, potem lahko pomislite na neravnovesje jeter. V tem primeru poskusite opustiti kavo, ki jetra lahko šibi, ter si zjutraj raje pripravite polnovreden zajtrk, večer pa sklenite z lahko večerjo, ki ne bo dodatno obremenjevala jeter (prevelika količina maščob obremenjuje jetra).«
Pretežko kosilo ali neravnovesje vranice?
Utrujenost, ki se pojavlja po kosilu, kaže na težave s prebavo. »Morda je bilo kosilo pretežko ali pa je vsebovalo preveč ogljikovih hidratov, kar pretirano dvigne raven inzulina, glukoza preide v celice, v krvi pa vam »pade sladkor«. Idealno je, če glukoza v krvi ne niha preveč, torej da ni velikih in nenadnih odstopanj. Zato je v tem primeru treba omejiti enostavne ogljikove hidrate (denimo testenine in riž iz bele moke), ki hitro zvišajo raven glukoze v krvi, in raje poseči po kompleksnih ogljikovih hidratih (rjavi riž, kvinoja, oves, polnozrnate testenine, fižol, leča ...), iz katerih se glukoza sprošča nekoliko počasneje. Priporočljivo je tudi pojesti več beljakovin, da bo inzulin manj nihal. V naturopatskem smislu popoldanska utrujenost kaže na neravnovesje vranice. Na slednje nas lahko opozarjajo tudi slabši spomin, težave s kožo, občutek teže v želodcu, prehitra ali prepočasna prebava ter celulit in zatekanje. Vranico okrepimo z zelenjavo sladkega okusa: korenjem, gomoljasto kolerabo, sladkim krompirjem in bučo. Tudi vsa zelenjava zelene barve je odlična izbira, a naj bo kuhana, ne surova. Večkrat si pripravite ajdovo in proseno kašo.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.
