Najznačilnejši pokazatelji so nekroze, črne, rjave ali sive lise na dnu plodov paradižnika, pa tudi ob robovih plodov paprike. Plodiči buč, bučk in drugih bučnic pa se sušijo od vrha proti peclju. Pogosto ljudje ta znamenja zamenjajo za bolezen ter po nepotrebnem in neučinkovito uporabljajo sredstva za varstvo rastlin. Jajčne lupine? Tudi te rastlinam žal ne bodo nadomestile potrebnega kalcija, razen če jih zmeljemo in zmešamo s kisom.
Poleg po najznačilnejših nekrozah primanjkljaj kalcija prepoznamo še po rastnih vršičkih, ki postajajo svetlejši, svetle so tudi listne žile. Pri pomanjkanju železa namreč listne žile ostajajo temne, pri pomanjkanju dušika pa postaja svetlejša cela rastlina. Med listnimi žilami se pojavljajo nekroze – rjave pege razpadlega tkiva. Listni vršički so pogosto tudi ovenjeni, povešeni, enako listni robovi listavk.
Zakaj prihaja do pomanjkanja kalcija tudi na karbonatnih tleh
Mnogi menijo, da je prav vsaka oblika kalcija primerna za rastline. Vendar ni. Tudi kalcij v jajčnih lupinah ni dostopen koreninam rastlin, a o tem malo pozneje. Kalcij je v zemlji v obliki različnih spojin, vezan še z drugimi elementi, zato je lahko v vodi zelo slabo topen. Rastline v vodni raztopini v tleh, iz katere jemljejo hranila, ga posledično ne morejo dobiti. Na dostopnost kalcija v rastlino vpliva tudi nizek pH tal, a ta je problematičen samo na njivah. Zemlja na vrtovih je le redko kisla.
Naslednja težava so same rastline. Večina hranil se po rastlinah prestavlja iz korenin do mesta, kjer so potrebna, po posebnem prevodnem sistemu floemu. Za ta prenos porabljajo energijo. Kalcij sprejemajo rastline s koreninami in se prestavlja po rastlini po drugem sistemu skupaj z vodo s pomočjo izhlapevanja vode skozi listne reže. Molekule vode so druga na drugo vezane z elektronskimi vezmi. Korenine sprejemajo vodo in v njej raztopljen kalcij. Voda se po rastlini potem premika zato, ker skozi reže tudi izhlapeva, te elektronske vezi pa potem povzročajo, da toliko, kolikor je izhlapi, iz korenin pride spet do listov. Z njo pride v normalnih vremenskih razmerah tudi dovolj kalcija. Vse skupaj dobro deluje, dokler ni prevroče, dokler sonce ne pripeka premočno in predolgo čez dan, težave nastanejo tudi pri previsoki zračni vlagi. Ta se pogosto pojavlja v rastlinjaku ali ko rastline pokrijemo z agrokopreno. Če je zračna vlaga zunaj rastline višja kakor v rastlini, izhlapevanja ni. Ker torej kalcij potuje po rastlinah skupaj s temi vodnimi stolpci, se njegovo pomanjkanje najprej pokaže na mladih delih rastlin, na vršičkih listov. To je značilno za listavke – solato radič, endivijo … Pri plodovkah pa se pojavi še ena težava. Kalcij gre najprej v rastne vršičke, potem se spusti navzdol do listov, ki ga potrebujejo največ. Če ga še kaj ostane, gre v razvijajoče se plodove. Vročina, pomanjkanje vode v tleh ali nepravilno namakanje, ob tem pa še preveč dušika, ki je na razpolago rastlinam, vse to preprečuje sprejem kalcija v rastlino. K vsemu temu dodatno prispeva tudi čezmerno gnojenje z gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Rastline so še bolj žejne, vode pa ne morejo načrpati dovolj. Ponovno se to pozna tudi s pomanjkanjem kalcija.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 26, 27. junij, 2023.
