"Zanima me, zakaj mejo za holesterol postavljajo vedno nižje? Je res tako strašno nevaren? Sama imam holesterol 5 in mi je zdravnica že mislila dati tablete, a sem jih zavrnila, saj imam pri 50 letih zelo nizek krvni tlak in menda potem holesterol ni tako nevaren. Poleg tega ga imamo v družini, pa nimamo kapi … Je res, da je farmacija želela nižje meje? Kako je s tem? Bom hvaležna za razlago."
- Simona
Ciljne vrednosti holesterola niso enake za vse
Spoštovani!
Zahvaljujem se vam za vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo. Zvišana vrednost holesterola v krvi, ki jo ima dve tretjini odraslih prebivalcev v Sloveniji, je najpomembnejši dejavnik tveganja za aterosklerozo in njene zaplete. Najbolj je škodljiv LDL-holesterol, ki mu pravimo tudi slabi holesterol. Ateroskleroza je proces kopičenja predvsem LDL-holesterola v steni arterij, ki se začno starati, takoj ko se rodimo. Struktura in delovanje arterij se s staranjem spreminjata – poveča se togost žilne stene, žila se razširi, žilna stena pa zadebeli in obloži z lehami. Pri nekaterih je ta proces pospešen, kar vodi v prezgodnji razvoj bolezni srca in ožilja. V žilni steni, tako kot v vodovodni cevi, nastajajo obloge, ki postopoma ožijo svetlino žile in vodijo do popolne zapore. Če takšna obloga poči, se na njej naredi krvni strdek, ki popolnoma zapre pretok krvi. Če se to zgodi v srcu, se razvije srčni infarkt, če v možganih, je to možganska kap, če v arterijah nog, lahko odmre (gangrena) del ali cela noga.
Dejavniki tveganja. Ker je ateroskleroza glavni vzrok za veliko, pandemično razširjenost bolezni srca in ožilja, so bile v zadnjih 40 letih narejene številne raziskave in potrdile so, da obstajajo številni dejavniki tveganja za pospešen razvoj ateroskleroze in njenih zapletov. Dobro je, da jih vsi poznamo in delujemo preventivno. Življenjske navade in razvade: kajenje cigaret, prehrana s preveč kalorijami, preveč ogljikovimi hidrati (sladkor, moka) in »slabimi« maščobami, pretirano uživanje alkohola, telesna nedejavnost. Biokemične in fiziološke značilnosti: zvišane vrednosti maščob v krvi – skupni holesterol, LDL-holesterol (slabi holesterol), HDL-holesterol (dobri holesterol) in trigliceridi, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost. Potem so tukaj še osebne značilnosti, kot so starost, spol, že znane bolezni srca in ožilja, zgodnje pojavljanje bolezni srca in ožilja v družini. Za oceno celotne srčno-žilne ogroženosti moramo upoštevati vse dejavnike, ker iz tega izhajajo potrebni ukrepi.
Srčno-žilno ogroženost ocenjujejo različne tabele. Ena, že zelo stara je oblikovana na osnovi podatkov, ki so jih pridobili iz obsežne raziskave, kjer lahko odčitamo stopnjo celotne ogroženosti za pojav akutnega srčnega infarkta v naslednjih desetih letih.
Zdaj pa k vašemu vprašanju
Če ne kadite in nimate sladkorne bolezni, je vaša ogroženost majhna ( od pet- do desetodstotna, da boste v naslednjih desetih letih doživeli srčni infarkt). Zaželeno je, da vzdržujete vrednosti skupnega holesterola pod 5 mmol/L, LDL-holesterola pod 3 mmol/L, HDL-holesterola nad 1,2 mmol/L ter trigliceridov pod 1,7 mmol/L. Če kadite, se vam ogroženost zviša na zmerno stopnjo (od deset- do dvajsetodstotna verjetnost, da boste v naslednjih desetih letih doživeli srčni infarkt). V tem primeru je zaželena vrednost LDL-holesterola manj kot 2,6 mmol/L. Če imate sladkorno bolezen in družinsko motnjo v presnovi holesterola, je vaša ogroženost velika (od dvajset- do štiridesetodstotna verjetnost, da boste v naslednjih desetih letih doživeli srčni infarkt). Vrednosti vašega LDL -holesterola naj bo pod 1,8 mmol/L. Če pa imate še že potrjeno bolezen srca in ožilja, je vaša ogroženost zelo visoka (verjetnost je več kot 40-odstotna), zato je zaželeno, da vrednost LDL-holesterola znižate pod 1,4 mmol/L.
Te res nizke vrednosti LDL-holesterola so posledica številnih raziskav, ki so ugotavljale, kaj se dogaja z velikim številom bolnikov, ki niso ali so dosegli takšne ravni holesterola. Zavedati se moramo, da ne zdravimo številk, temveč ljudi. Pomembno je vedeti, da ciljne vrednosti holesterola niso enake za vse.
Kaj lahko storite sami?
Ocenite svoje dejavnike tveganja in prosite osebnega zdravnika, da oceni stopnjo vaše osebne celotne srčno-žilne ogroženosti. Ocenite svoj način življenja in se odločite za prehod iz nezdravega v zdrav življenjski slog: ne kadite ali nehajte kaditi, vzdržujte normalno telesno težo z zdravo prehrano, poskrbite za redno in zmerno telesno dejavnost (vsaj 150 minut živahne hoje na teden), skrbite za zmanjšanje obremenjenosti s stresom. Svoj odziv na stresne okoliščine okrepite s spreminjanjem prepričanj, ki vam ne služijo, izražajte svoja čustva in skrbite za dobre odnose z ljudmi.
Kaj lahko stori vaš zdravnik?
Farmacevtska industrija je razvila in še razvija številna, res učinkovita zdravila za zniževanje vrednosti holesterola v krvi. Temelj zdravljenja zvišanih krvnih maščob so statini. Učinkujejo tako, da zavirajo nastajanje holesterola v jetrih in tako zmanjšajo njegovo koncentracijo v krvi do 50 odstotkov. Imajo pa tudi druge koristne učinke – umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene. Seveda imajo tudi stranske učinke. Zato je potrebno, da sta z zdravnikom, ki vam je predpisal statine, sopotnika – da sodelujeta in si zaupata.
Želim vam vse dobro,
Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
