Pozimi si radi očitamo sladkarije, poležavanje v postelji in podobne »pregrehe«. Raziskave pa kažejo, da nam nekatere navade, ki so bile doslej uvrščene na seznam škodljivih, v resnici koristijo!
Vse, kar je sladko, ni pregreha
Odličen dokaz za to je sladki krompir. Čim večkrat ga uvrstimo v svoj jedilnik, saj pomaga uravnavati raven krvnega sladkorja. Vsebuje namreč betakaroten, ki zmanjšuje inzulinsko odpornost in ohranja zdravje celic beta, ki so odgovorne za izločanje inzulina. To je dokazala nutricionistična študija o vplivu hrane, bogate z betakarotenom, ki zmanjšuje nevarnost za pojav diabetesa tipa 2. Betakaroten je tudi v bučah, korenju in špinači.
V pižami bolje zaznavamo podrobnosti
Pozimi radi razpotegnemo čas v udobni pižami. Pogosto imamo zaradi tega slabo vest – a po nepotrebnem. Raziskava univerze Columbia je pokazala, da udobna domača oblačila izboljšajo tiste možganske procese, ki nam omogočajo zaznavanje podrobnosti. Manj pomembna dela, drobne opravke in podobne detajle opravimo bolje, če smo oblečeni udobno. Raziskovalci sicer dodajajo, da so potrebne dodatne in natančnejše raziskave, vendar nam tudi že zdajšnja teorija daje dovolj dober izgovor za to, da zjutraj nekoliko dlje ostanemo v pižami. Kadar je to mogoče, seveda.
Igranje igric na mobitelu ni vedno slabo
Kadar nas prav nič ne vleče v siv dan, si lahko krajšamo čas tudi z igricami – če le tega ne počnemo prepogosto. Raziskave kažejo, da je igranje igric, ki zahtevajo od nas sposobnost vživljanja v namišljene svetove (Angry Birds, Super Mario ipd.), lahko celo koristno. Pol ure igranja igric na dan glede na izsledke raziskave univerze v Kaliforniji celo krepi spomin. Že po štirih tednih so raziskovalci pri opazovanih osebah zaznali okrepljeno delovanje hipokampusa, ki je odgovoren za imaginacijo. Dodatna prednost je, če igramo igrice s prijatelji, kar izboljšuje naše razpoloženje, znižuje stres ter nas navdaja s trajnim in globokim zadovoljstvom, ki se nadaljuje, tudi ko nismo več s prijatelji. Podoben učinek imajo tudi družabne igre, ki ne zahtevajo buljenja v ekran, denimo spomin, različne igre s kartami, šah ...
Napeta kriminalka za boljšo odpornost
Ne le, da je branje dobro napisane detektivke izvrstna zabava, temveč ima rahlo zastrašujoč moment, ki je tako rekoč obvezna lastnost napete srhljivke, ugoden učinek na našo telesno odpornost. Nedavna študija kaže, da manjši odmerek stresa okrepi izločanje monocitov, belih krvničk, ki zatirajo vsiljive bakterije. Raziskave, ki so dokazale takšno povezavo, sicer niso temeljile na branju napetih kriminalk, vendar jih lahko uporabimo kot izgovor za branje – ki nam zagotovo ne bo škodilo.
Namakanje nog zniža raven kortizola
Klinična raziskava dokazuje, da so imele testirane osebe, ki so namakale noge v topli vodi, v telesu nižjo raven stresnega hormona kortizola ter so bile na splošno bolj sproščene kot osebe iz kontrolne skupine, ki si niso grele nog v toplih kopelih. Najverjetneje ima tak učinek tudi topla kopel celotnega telesa, zato si jo privoščimo brez slabe vesti. Tudi tako si krepimo zdravje.
Vabimo vas, da si celoten prispevek preberete v reviji Jana, št. 8, 21. 02. 2023.
