Naboru vsega možnega, kar lahko ogrozi naše zdravje, se bodo morda kmalu pridružila tudi glivična obolenja, proti katerim smo bili doslej imuni. Resne bolezni, ki jih povzročajo glivice, so bile redke in omejene predvsem na topla podnebja. Leta 2009 pa se je bolniku na Japonskem na ušesu pojavila nova glivična okužba. Zelo prenosljiva gliva Candida auris je bila prej neznana znanosti, v nekaj letih pa so se oboleli začeli pojavljati v Venezueli, Iranu, Rusiji in Južni Afriki. Candida auris lahko povzroči hudo bolezen in tudi smrt, saj so nekateri sevi odporni proti vsem tipom zdravil. Približno tretjina ljudi, okuženih s Candido auris, zaradi okužbe umre v 30 dneh, zdaj pa je bilo v 47 državah na tisoče primerov. Poleg tega je trdoživa in dolgo ostane na površinah, širi pa se tudi z dotiki z okuženo osebo. Znanstveniki so sprva domnevali, da se je začela širiti po svetu iz enega vira, in to s potovanji. A se je izkazalo, da sevi pri prvih bolnikih niso bili tesno povezani, ampak je šlo za neodvisne okužbe.
Nič več odporni
Glive in glivice niso nekaj, kar bi nam prišlo na misel ob besedni zvezi »smrtno nevarno«. A če bi bili riba, dvoživka ali plazilec, bi se jih še kako bali. Še toliko bolj, ker so povsod okoli nas. Z vsakim vdihom vdihnemo nekje od sto in 700.000 spor. Uspelo jim je priti celo na vesoljsko postajo Mir. Praviloma ob njih pomislimo na prhljaj, atletsko stopalo ali grde nohte. Da je tako, pa je zaslužna naša kri oziroma toplokrvnost. Za glive smo preprosto prevroči. Študije ocenjujejo, da 95 odstotkov glivičnih vrst preprosto ne more preživeti pri povprečni človeški notranji temperaturi. Resno pa lahko prizadenejo hladnokrvne živali in tiste, ki pozimi hibernirajo, pri čemer jim temperatura pade. Za glivičnimi obolenji množično poginjajo netopirji, žabe, korale, kače itn. Ljudje smo bili pred njimi dolgo zaščiteni, ker se glivice niso nikoli prilagodile na višje temperature. Toda s segrevanjem planeta bi se to lahko spremenilo. Najnovejše globalne ocene pravijo, da bi lahko brez resnega posega temperatura Zemlje do konca stoletja narasla za 2,6 stopinje Celzija. In teh nekaj stopinj je lahko razlika med življenjem in smrtjo glivic ter našo odpornostjo proti njim.
Glivične okužbe so mnogo pogostejše v toplih krajih – bolezen kriptokokoza, ki je lahko smrtonosna za ljudi z aidsom, na primer, lahko v Afriki prizadene 30 odstotkov v primerjavi s petimi do desetimi odstotki bolnikov v zmernejših regijah. Še vedno pa obstaja tanka, a ključna meja med notranjo človeško telesno temperaturo in razmerami v tropskem okolju. Ker se svet še naprej segreva, se bodo temperature marsikje približale notranji temperaturi človeškega telesa. Prej ali slej se bodo glive naučile prilagajati. In ko se bodo, bodo v nas našle novo vrsto gostiteljev.
Arturo Casadevall, mikrobiolog z univerze Johns Hopkins, ki preučuje glivične bolezni, predvideva, da je prav ta prilagoditev razlog za porast okuženih s Candido auris po svetu. Ena od študij je pokazala, da je ta gliva sposobna rasti in se razmnoževati pri višjih temperaturah kot njeni bližnji sorodniki. Casadevall ocenjuje, da bi se lahko za vsako eno stopinjo dviga globalne temperature toplotna pregrada med nami in glivicami zmanjšala za deset odstotkov. S sodelavci poskuša sestaviti seznam najverjetnejših vrst gliv, ki bi lahko prešle na ljudi – vrst, ki že živijo na pragu naših telesnih temperatur. Trenutno namreč sploh ne vemo, katere vrste nas morajo najbolj skrbeti in kje te vrste živijo.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 07. 02. 2023.
