Šampinjon ali dvotrosi kukmak (Agaricus bisporu) je menda najpogostejša goba na svetu, pa tudi najpogosteje zaužita. Uporablja se v kuhinjah mnogih narodov, le malokdo pa pozna tudi njegove številne koristi za zdravje. Za gobo s slovenskim imenom dvotrosi kukmak se je udomačilo ime šampinjon. Ime izvira iz stare francoščine, kjer »champignon« pomeni »tisto, kar raste na polju«.
Uspevajo skorajda povsod
V Evropi so šampinjone prvi začeli gojiti Francozi v 17. stoletju. Pariški vrtnarji, ki so jih gojili na svojih zelenicah, so jih poimenovali pariške gobe. Že konec 17. stoletja so opazili, da šampinjoni dobro uspevajo tudi v kleteh ali podzemnih prostorih. Nekateri takratni monarhi so imeli posebne kleti za gojenje teh gob. Danes šampinjone gojijo na travnikih, v rastlinjakih in kleteh pod umetno svetlobo. Trenutno pa lahko, če jih dovolj dobro poznamo, ponje zavijemo kar na travnike in polja. Splača se nam jih vključiti v svojo prehrano.
Manj glavobolov in zdravo srce
Šampinjoni vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, maščob, organskih kislin, mineralov in celoten kompleks vitaminov. Študije so dokazale vsebnost več kot 20 aminokislin, vključno z vsemi bistvenimi za človekovo prehrano: metionin, cestein, cistin, triptofan, treonin, lizin in fenilalanin. Vsebujejo več vitaminov B kot sveža zelenjava, zlasti veliko je vitaminov B2 ali riboflavina in B1 ali tiamina, kar pomaga pri preprečevanju glavobolov in migren. Visoka je tudi vsebnost vitamina B3 ali niacina, ki je pomemben za zdravje srca in ožilja.
Odličen vir vitamina D
So odličen vir vitamina D, zato so dober dodatek k zimski prehrani na območjih z malo sonca. Pomanjkanje vitamina D namreč povečuje tveganje za osteoporozo, mišično oslabelost in krhkost kosti. V nasprotju z rastlinami imajo gobe v svojih celičnih stenah visoke koncentracije ergosterola. Ko so izpostavljene UV-sevanju B, se ergosterol pretvori v provitamin D2, nato pa v vitamin D2.
Vegetarijanci, postrezite si
Šampinjoni so bogati z beljakovinami in vsebujejo tudi malo vitamina B12, kar je koristno za tiste, ki se prehranjujejo rastlinsko (vegetarijansko ali vegansko).
Vpliv na spomin
Vsebujejo bistvene elemente za organizem: železo, fosfor (84 mg/100g), kalij (277 mg/100 g), mangan, kobalt, magnezij, selen in cink. Glede na vsebnost fosforjevih soli lahko šampinjone enačimo z ribjimi izdelki. 100 g šampinjonov zagotavlja polovico dnevne potrebe po bakru, ki je pomemben za proizvodnjo krvnih celic (hematopoezo) in možganske procese. 100 g šampinjonov vsebuje 50 odstotkov dnevnega vnosa selena. Ta ima pomembno vlogo pri delovanju jeter in srca. Šampinjoni so zelo bogati s kobaltom, ki pomaga pri številnih procesih v celicah, sodeluje pri sintezi velikega števila encimov ter je pomemben za delovanje jeter in živčnega sistema. Japonski raziskovalci so ugotovili tudi visoko vsebnost arginina in lizina, ki vplivata na spomin ter miselne sposobnosti.
Krepijo imunski sistem
Vsebujejo aktivne polisaharide, med katerimi je zelo pomemben betaglukan. Ta spojina aktivira imunski sistem oziroma celice ubijalke in makrofage, ki povečajo sposobnost organizma za boj proti okužbam, po nedavnih ugotovitvah ameriškega Nacionalnega inštituta za raka pa lahko tudi ustavijo rast ali napredovanje tumorjev.
Še raziskovalci so bili presenečeni!
Raziskovalci so v številnih študijah prišli do ugotovitev, ki so presenetile celo njih same. Zadnje raziskave so namreč pokazale, da bi bilo šampinjone mogoče uporabiti tudi za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, sive mrene, osteoartritisa in sladkorne bolezni tipa 1. Študija iz leta 2015 je pokazala, da uživanje 10–15 g koncentrata mletih posušenih gob med obroki znatno zmanjša raven neželenih maščob v krvi. Znanstveniki so ta učinek pripisali ergotioneinu, ki ustavi razvoj arterijskih oblog, zaradi katerih zbolevamo za boleznimi srca, lahko pa povzročijo tudi visok krvni tlak in možgansko kap. Tudi nekateri gastroenterologi svojim bolnikom priporočajo dodajanje suhih šampinjonov hrani pri različnih boleznih želodca, tako v akutni kot kronični fazi.
Manjše tveganje za raka dojke
Šampinjoni so se izkazali kot zelo učinkovita adjuvantna (pooperativna) terapija pri zdravljenju raka jajčnikov, dojk in prostate. Na Kitajskem so v prvi fazi kliničnega preizkušanja pri skupini tisoč žensk, starih nad 60 let, ki so uživale več kot 2 g izvlečka šampinjonov na dan, ugotovili, da se je verjetnost za raka jajčnikov zmanjšala za 32 odstotkov. Pri bolnikih z rakom prostate, ki so uživali od 4 do 14 g izvlečka na dan (kar je enako 40–140 g svežih šampinjonov), se je raven PSA znižala pri 36 odstotkih bolnikov. V raziskavi leta 2009 pa je sodelovalo 2018 žensk različnih starosti in narodnosti. Znanstveni rezultati te študije so potrdili teorijo, da je s šampinjoni mogoče znatno zmanjšati onkološke bolezni pri ženskah. Po mnenju nekaterih onkologov se tveganje za nastanek raka dojke zmanjša na 90 odstotkov, če so v prehrano redno vključeni šampinjoni.
Iz telesa odstranijo celo težke kovine
Nutricionisti priporočajo vključitev šampinjonov v dietno prehrano: 100 g praženih šampinjonov vsebuje le 27 kcal, konzervirani 12 kcal, kuhani pa le 37 kcal. Zaradi bogate vsebnosti aminokislin šampinjoni tudi izboljšujejo presnovo in odstranjujejo težke kovine iz telesa. Iz ljudskega zdravilstva pa je znano, da šampinjoni izboljšujejo vid, krepijo vezivna tkiva, kosti, zobe, kožo, lase in nohte. Potrebujete še kak razlog, da jih vključite na svoj jedilnik?
Revija Janašt. 41, 11.10.2022
