Za obisk savne potrebujemo brisačo oziroma rjuho, ki jo položimo na klop, pa ogrinjalo za počitek med savnanjem. S seboj vzemimo še toaletne potrebščine za po koncu savnanja. Pred vstopom v savno se je treba oprhati, odstranimo tudi vsa ličila in se ne parfumirajmo. In to ne le tik pred odhodom v savno, temveč kar 24 ur prej. V savni vse sestavine pronicajo v telo, kombinacija znoja in dišav pa ni prijetna.
Vroče-hladno. Savna je ogreta na visoke temperature med 80 do skoraj 100 stopinj, a je vlaga v zraku ustrezno prilagojena; zaradi od pet- do desetodstotne vlažnosti zraka je temperatura znosnejša. Za manj izkušene so primernejše spodnje klopi, kjer je temperatura nižja. V savni velja pravilo: višje ko se namestimo, bolj je vroče.
Med znojenjem se ožilje razširi, vročina sprosti mišice, zato najprej sproščeni ležemo na razgrnjeno brisačo, proti koncu savnanja pa raje sedimo. Po največ 15 minutah zapustimo savno in se ohladimo. Faza ohlajanja praviloma traja enako dolgo kot znojenje v kabini.
Prava skrivnost dobrega savnanja je prav v izravnavi vročega in hladnega. Ohlajanje poživi dihanje in pretok krvi, žile se ponovno skrčijo. Ob izstopu iz vroče kabine hodimo počasi, tudi dihanje je počasno, šele ko se nekoliko ohladimo, stopimo pod hladno prho. Sčasoma sami ugotovimo, ali nam bolj ustreza knajpanje ali prhanje. Pri knajpanju curek usmerjamo po telesu od spodaj navzgor, začnemo na desni. Tisti z nizkim krvnim tlakom se počutijo bolje, če se ohladijo z zmerno hladno prho. Šele nato se potopimo v mrzlo vodo. Slednje se odsvetuje, če smo bili v infrardeči savni; v tem primeru se oprhamo zgolj z mlačno vodo.
Nasvet: Če imamo na obrazu vidne rdeče žilice, mu raje prizanesimo s hladnim šokom. Ohladimo ga z rokami, v katere zajemamo hladno vodo in si jo zlivamo čez obraz.
Počitek je obvezen. Po prvem »hodu« savnanja je počitek v posebni sobi nujen. Ovijmo se v haljo in udobno namestimo. Pred drugim hodom opravimo toplo nožno kopel, da se ožilje, ki se je med ohlajanjem in počitkom zožilo, spet razširi. Po drugem ali celo morebitnem tretjem savnanju je potreben vsaj polurni počitek, ki mu sledi prhanje, saj se med mirovanjem telo včasih nekoliko oznoji.
Namig: negovalna kozmetika po obisku savne prodre globoko pod kožo. Pred savnanjem lahko opravimo tudi negovalno kuro za lase, kajti v vročini bo še učinkovitejša.
* Najpogostejše napake
1. Preveč kalorična hrana pred savnanjem. Savna in težka hrana ne gresta skupaj. Po ribjem ali mesnem obroku je savnanje prenaporno za ledvice. Vročina sicer pomaga čistiti strupe iz telesa, vendar tudi upočasni delovanje prebavnega trakta, zato lahko po preobilnem obroku v savni občutimo slabost in glavobol.
2. Premalo tekočin. To je ena najpogostejših napak. Ker bomo izgubili veliko tekočine, že pred odhodom popijmo od enega do dva litra čaja ali vode, ki naj ne bosta mrzla, nikakor pa ne alkohola, kave ali energijskih pijač. Tudi zeleni in črni čaj nista primerna.
3. Nikoli v savno s prehladom! Mnogi skušajo s savnanjem odpraviti bolezni, denimo prehlad. A pozor: z zvišano telesno temperaturo nikakor ne hodimo v savno! Savna je namenjena krepitvi zdravja, ko pa že zbolimo, je za tovrstno kuro prepozno. (jk)
* Opozorilo! Vsakdo, ki ima težave s srcem ali ledvicami, se mora o obisku savne posvetovati s svojim zdravnikom. Za vse druge pa skorajda ni razloga proti. Savnanje je priporočljivo enkrat na teden.
Revija Jana št. 6, 8.2.2022
