»Vsaka karantena je sprva prinesla val zmedenosti tako pri učiteljih kot učencih in starših,« je priznala, in vsakič so se tako učitelji kot otroci in starši učili, kako ustvariti nove postopke, na katere se otroci lahko oprejo. »Ker so otroci v tem času postali večji individuumi, so psihično manj odporni, kar pomeni, da se težje prilagajajo novim situacijam. Zelo močno je upadlo tudi gibanje, saj ni bilo redne dnevne rutine, ki bi vključevala vsa področja, med njimi telovadbo in t. i. vzgojne predmete.« Ne glede na to, da na otroke karantena ne vpliva dobro, pa z njo vsi razvijamo sposobnost prilagajanja, vidi kanček dobrega v slabem Marija Mohar.
Kaj predlagate staršem za otrokov razvoj, če bomo jeseni spet doma?
Najpomembneje je, da starši najdemo mir v sebi. Se zavedamo, da bomo zmogli, prišli skozi to in da nismo sami. Imamo prijatelje, razrednike, učitelje, šolsko svetovalno službo. Ne pozabimo na to.
Obenem pa poskusimo upoštevati, da sta urnik in ustaljen ritem naša velika pomočnika. Otroci namreč potrebujejo rutino, ob njej so mirnejši. Red nam daje občutek varnosti, torej je prav red predpogoj za psihofizično zdravje. Omogoča nam, da vemo, kaj nas čaka, zato smo lahko osredotočeni na to, kar počnemo, in nam ni treba misliti, kaj bo naprej. Zato se skrbno držimo urnikov, ti morajo biti zapisani in vsi se jih moramo držati. Med glavnimi odmori priporočam, da gredo otroci ali, še bolje, vsa družina na svež zrak, če to ni mogoče, naj otrok odnese smeti, popije kozarec vode, karkoli, da se odlepi od zaslona in sprehodi, nato naj sledi urniku naprej. Zaveda naj se, da mora posamezno stvar narediti v 45 minutah. Čim bolj naj se drži teh minut. Če mu kaj ostane, naj si to zapiše v blokec pod naslov: Kaj moram še narediti? Naloge naj zapiše po alinejah, ko jih naredi, pa odkljuka, prebarva … Ob končanem šolskem dnevu naj za vsak predmet pogleda, da je narejeno, in na koncu se lahko pod vse kljukice tudi pohvali, podnje napiše bravo.
Tudi mi nagradimo otroke za dobro opravljeno njihovo in naše delo. Najboljša darila, čeprav se včasih upirajo, so skupna dejavnost – odhod na sprehod, peka piškotov. Zelo pomembno je skupno gibanje zunaj z družino – to naj postane nekaj, kar se naredi po pouku, naj bo po kosilu čas za gibanje vse družine; tako ohranjamo aktivnost, povezovanje ter se umirimo po šolskih in službenih naporih.
Ali sploh obstajajo kakšne prednosti šolanja od doma?
Današnji časi nam prinašajo nove izzive, ki nam dajejo priložnost, da krepimo prožnost. Prožnost, ki jo razvijamo ob tem, je dobra. Zavedati se moramo, da so v življenju vedno vzponi in padci, in zavedanje tega je dobro za zdravo življenje. Živimo v časih, ki nam jasno kažejo, kako pomembni so družina, odnosi v njej, da priznamo drug drugemu, da smo naredili n ekaj narobe, se opravičimo … Otroci vse to spremljajo in se učijo od nas ter tako začnejo sprejemati svojo odgovornost.
Kaj lahko v času karantene nadgradimo?
Izognimo se brezciljnemu tavanju in odlaganju. Včasih smo preveč uporniški, da bi sledili urniku, a zavest, da urnik prinaša varnost, nam lahko pomaga, da se ga ne bojimo več. Obenem nikar ne prevzemajmo odgovornosti drugega, temveč se naučimo, da vsak prevzema svojo. Tudi prvošolček.
Več v reviji Zarja Jana, št. 35, 31.8. 2021
