Biometeorologija je veda, ki, povedano na kratko, proučuje vpliv vremena na človekovo počutje oziroma zdravje. Nekateri jo še vedno sprejemajo z zadržkom, češ da izgovarjanje na vreme nima znanstvene podlage. Hkrati pa številne raziskave že jasno kažejo, da vremenskega vpliva nikakor ne gre podcenjevati. Na vremenske spremembe se v zahodnem svetu menda odziva tretjina do polovica ljudi. Res pa ne vsi na enak način. Na to vpliva več dejavnikov, od genetike do trdnosti imunskega sistema ter morebitnih zdravstvenih težav oziroma bolezni.
Nevarnost vročinskih valov. Raziskave o vplivu vremena na ljudi so interdisciplinarne, v njih sodelujejo tako zdravniki kot meteorologi, pri napovedih pa zaradi prej omenjenih dejavnikov pri vsakem posamezniku ne gre za avtomatizem, zato, opozarjajo biometeorologi, ne gre posploševati, recimo da nas bo ob padcu zračnega tlaka vse bolela glava ali da bomo zaradi dežja vsi depresivni.
Posploševati torej res ne gre, a tudi pri nas je precej raziskav že potrdilo nekatere pogostejše oziroma prevladujoče vplive vremenskih pojavov na človekovo zdravje in počutje. Med drugim vpliv na nekatere kronične bolezni, druge so preučevale prehodne težave, ki jih vreme povzroča sicer zdravim ljudem, raziskovalo se je vpliv vremena na pogostost prometnih nesreč; pa tudi to, koliko se ob vročinskih valovih zviša umrljivost, še posebej med ranljivejšimi skupinami (starejši, kronični bolniki, otroci …).
Prav glede obremenilnega vpliva vročinskih valov oziroma posledično toplotnega udara, kar je te dni aktualno tudi pri nas, so si strokovnjaki v razpravah glede vremenskih vplivov morda še najenotnejši. Gre za resno nevarnost, se strinjajo, pojavi pa se, ko telo ne zmore več regulirati telesne temperature. Ta se hitro dvigne, mehanizem potenja ne uspe odvajati odvečne toplote in telo se ne more ohladiti. Koža je vroča in suha, telesna temperatura pa zraste tudi prek 40 °C. Simptomi, ki zahtevajo hitro ukrepanje, so zmedenost, izguba koordinacije, krči, omotica, glavobol in slabost, če človek ne dobi pomoči, lahko sledijo delirij, nezavest in v najhujših primerih tudi smrt.
Posebej obremenjujoča je zračna vlažnost. Treba pa je vedeti, da toplotne obremenitve ne moremo ocenjevati zgolj na podlagi temperatur, saj je obremenitev za naše zdravje odvisna tudi ali predvsem od količine vlage v zraku. V suhem zraku vročino prenašamo razmeroma dobro, če je zrak vlažen, in pri tem sploh ni nujno, da je temperatura zelo visoka, pa nam zelo hitro postane zares neprijetno. Izhlapevanje potu, kar je najučinkovitejši način oddajanja toplote, je ob veliki zračni vlažnosti namreč oteženo. Prav to je največja težava, s katero se ob že tako velikih naporih še dodatno spopadajo športniki v Tokiu, sicer pa takšne razmere najbolj ogrožajo majhne otroke in starejše, bolnike s srčno-žilnimi obolenji in boleznimi dihal, v poletni vročini se lahko okrepijo simptomi astme, artritisa, osteoporoze, tudi raka, okrepijo se lahko tudi psihične bolezni, denimo depresija, in podobno.
Več v reviji Zarja Jana, št. 31, 3.8. 2021
