Pri možu opažam vse več znakov demence in preletava me srh ob misli, da bi končal »brez pameti«. K zdravniku noče in zato je trenutno edina rešitev, da poskušam nekaj narediti s prehrano. Spomnila sem se na vas in vašo nadvse koristno rubriko, ki mi je že velikokrat postregla z dragocenimi nasveti. Olga.
September se šele začenja, pri meni pa se že prižiga rdeča luč. Preprosto čutim, da mi glava ne dela na pravih obratih. Nekaj časa sem poskušala z več kave, a mi ne pomaga, pridelala sem si le razdražen želodec in črevesje. Če kdo, ste verjetno vi pravi naslov za naravne rešitve. Nujno si moram okrepiti možgane, če se le da, brez stranskih učinkov. Kje naj začnem?
Marica iz Celja
Vsakemu bi najraje napisala, naj začne tako, da se sprosti, naspi in dobro hidrira. Pa vem, da najboljši nasveti pogosto ostanejo preslišani. In če sem poštena, je tudi kovačeva kobila pogosto bosa.
V drugi paket nasvetov pa lahko uvrstimo vse tisto, kar bi lahko prišlo skozi želodec. Ljubezen (in zdravje) gresta najlažje po tej poti, najbolje z roko v roki. Zato poskusimo bolje nahraniti svoje možgane. Zahodnjaki se sicer lažje redimo, kot hujšamo, naši možgani pa v obeh primerih stradajo. Primanjkuje jim maščobnih kislin omega 3, vitamina E in magnezija.
Vitamin pomlajevanja
Vitamin E je odličen varnostnik naših celičnih membran, preprečuje oksidacijo maščob in je preverjeno sredstvo za ohranjanje kognitivnih zmogljivosti. To je potrdila tudi sedemletna študija s 2.889 bolniki, ki so jo delali v Chicagu (ZDA). V omenjeni študiji je skupina, ki je jemala vitamin E v obliki živil in prehranskih dopolnil, za 36 odstotkov izboljšala kognitivne sposobnosti v primerjavi s skupino, ki je uživala majhne količine tega vitamina. To je zares ogromna razlika, zato se plača potruditi in izboljšati založenost s tem dragocenim pomlajevalnim vitaminom.
Tudi študija Erasmus Medical Centra na Nizozemskem, objavljena v strokovni reviji Archives of Neurology, dokazuje vplive vitamina E na ohranjanje naših možganov. V tej študiji so deset let spremljali 5.395 oseb, starejših od 54 let. Ugotovili so, da je v skupini, ki je uživala največ vitamina E (v povprečju 18,5 mg na dan, kar je na spodnji meji dnevno priporočenih odmerkov!), demenca prizadela 25 odstotkov manj sodelujočih v primerjavi s skupino, ki je uživala najmanj tega vitamina. Znanstveniki so ocenili, da bi verjetno še večji vnos prispeval k še boljšim rezultatom. Priporočeni dnevni odmerek, ki je še vedno med 12 in 15 mg, je po mnenju mnogih namreč prenizek za izzive današnjega časa. Novejše študije kažejo, da bi bilo za naše možgane veliko varneje, če bi se približali zgornji meji dnevnega vnosa – 300 mg na dan.
Tudi pri terapiji ob Alzheimerjevi bolezni so šele odmerki 2000 mg na dan pokazali dobre rezultate pri upočasnjevanju razvoja bolezni. Journal of Alheimer's Disease pa je objavil rezultate šestletne raziskave, po katerih večji odmerki vitamina E zmanjšajo tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni za 55 odstotkov.
To so le nekatere izmed študij, ki jih lahko preberete v priročniku Kako ohraniti možgane (prelistate ga lahko na znanje.zazdravje.net). Ni dvoma, da ta naravna rešitev še kako koristi. Večji izziv pa je, kako si zagotoviti zares naraven in učinkovit vir vitamina E.
Da telo oskrbimo z minimalno dnevno količino tega vitamina, zadošča, če zaužijemo 2 žlici olja pšeničnih kalčkov ali 10 gramov kaper, 3–4 jušne žlice hladno stisnjenega sončničnega, orehovega ali arganovega olja, 23 gramov mandljev, lešnikov ali sončničnih semen ... Še bolje je vse navedeno sešteti in zaužiti v obliki smutija, solatne polivke ali v drugih jedeh.
Več v reviji Zarja Jana št. 36, 8. 9. 2020
