Od nekdaj si je želela postati fizioterapevtka. »Prelomni trenutek je bil, ko sem v otroštvu gledala neki dokumentarni film o terapiji v bazenu fizioterapevtov iz Soče,« se spominja. Po končanem študiju je nekaj let delala v zdravstvenem domu in bolnišnici, pred štirimi leti pa šla na svoje. Ker je zelo radovedna in se želi naučiti čim več tehnik, ki jih lahko kombinira ter uporabi za pomoč ljudem, vedno sledi novostim. Tako je tudi naletela na tečaj tehnike za sprostitev brazgotinastega tkiva, zdela se ji je izjemno koristna, praktična in učinkovita. »Razvil jo je bownov terapevt Alastair McLoughlin iz Anglije. Zdi se mu ena najbolj dragocenih in pomembnih,« pravi Mateja. Pri nas jo je pred dvema letoma uvedla diplomirana fizioterapevtka Ajda Hudjej in trenutno imamo v Sloveniji 50 terapevtov z licencami za tovrstno masažo, prav toliko pa jih še čaka na dokončno potrditev. »McLoughlin pravi, da so ultrazvočne preiskave, ki so prinesle izjemne rezultate, podrle mit, da je s tem, ko se brazgotina in brazgotinasto tkivo zacelita, zdravljenje končano. Spremembe in izboljšanje je namreč mogoče doseči še tudi potem.« Sploh ker lahko brazgotina človeku še naprej povzroča najrazličnejše težave, ki se jih zaveda ali pa tudi ne. »Pri tem je dobrodošla novica, da starost brazgotine ni pomembna, lahko obravnavamo sveže zaceljeno brazgotino – pri čemer pa moramo počakati osem tednov, da se najprej odvije naravni proces zdravljenja – ali pa dvajset, trideset let staro brazgotino. Kolegica, s katero sva bili skupaj na tečaju, je imela na glavi 20 let staro brazgotino, ki je nastala v prometni nesreči. Skupaj sva vadili in pri njej je bila reakcija trenutna. Treslo jo je, pojavila se je vrtoglavica, tako da smo jo zavili v odejo in nekaj časa pustili, da se je umirila.«
To je moja brazgotina. »Vsaka brazgotina, skupaj z dogodkom, v katerem je nastala, je travma za naše telo.« Poškodovano, odprto in prerezano tkivo ostaja kot informacija shranjeno v celičnem spominu skupaj z dogodkom. Zato torej lahko poleg estetskih in fizičnih povzroča tudi psihične težave. »Recimo, da je brazgotina nastala kot posledica prometne nesreče, kar je izrazito negativna izkušnja, torej je brazgotina povezana tudi s čustvi. Človek se je morda noče dotikati in ne želi, da bi se je dotaknil kdorkoli drug, ima motnje spanja, nizko samopodobo … Obravnava brazgotin jim sprosti čustva, ljudje začnejo jokati, 'očistijo' se, dajo nekaj iz sebe.« Spomni se gospoda, ki je imel po operaciji tumorja veliko brazgotino za levim ušesom. »Rekel mi je, da ima vedno, ko se češe, občutek, kot da tisti del ni njegov. Sploh ga ni občutil. Ko je prišel na drugo terapijo, je veselo dejal, da spet čuti tisto področje. 'To je moja brazgotina,' mi je dejal.«
Zakaj nam brazgotine povzročajo težave? Za terapijo so primerne vse brazgotine, ki nastanejo pri kirurških posegih (carski rez, slepič, žolčnik, laparoskopije, posegi na hrbtenici, prsnem košu, operacije na dojkah …), športne poškodbe, opekline, ureznine, vbodnine, brazgotine, ki nastanejo po estetskih kirurških posegih, npr. po večanju prsi in odstranitvi odvečne kože s trebuha … Pri globokih ranah poškodujejo ali pa v operativnem posegu prerežejo več plasti tkiva (pri carskem rezu kar devet), ki se lahko med celjenjem zarastejo s tršim tkivom in zlepijo. Po določenem času lahko to vpliva na gibljivost telesa in celo spremeni držo telesa. »Brazgotine lahko vplivajo na živčne poti, zaradi česar čutimo na tem predelu mravljince, otopelost, preobčutljivost, občutek toplote, hladu, srbenje. Moten je pretok krvi in limfe. Prekinjen je lahko tudi energijski pretok v meridianih – če brazgotina prekine eno ali več linij meridiana, lahko to vpliva na določen organ ali celotno telo.« Mateja pravi, da se najpogosteje ukvarja prav z brazgotinami po carskem rezu.
Več v reviji Zarja Jana, 8.9.2020
