Vsako leto sem večkrat prehlajena, a doslej to ni nobenega motilo. Zdaj pa si na delovnem mestu ne upam kihniti, ker me vsi pogledajo, kot da bi imela kugo. Že trikrat sem šla na testiranje za covid, a je vedno negativno. Gre le za prehlad.
Toda direktor mi je ukazal, naj se pozdravim, češ da mu odganjam stranke in da noče tvegati, da bi še koga okužila. Sprejela sem, da me iz skupne pisarne prestavijo v čumnato brez oken, a jim to ni dovolj.
Strah me je, da bi zaradi navadnega prehlada ostala brez službe. Ne vem pa, kako si ga lahko pozdravim, zato prosim za kakšen nasvet.
Milena
Šolsko leto se začenja in res me skrbi, kako bo z našimi otroki. Prej so ob prehladu ostali pri babici, zdaj zaradi covida to ne bo več mogoče, jaz pa sem že porabila vse nadure, dopuste in proste dneve. Strah me je, da bi še kakšna odsotnost precej vplivala na moje delo. Delam v takšni branži, kjer nimajo prav veliko razumevanja za odsotnosti, plačilo pa je v veliki meri odvisno od prometa, ki ga naredim. Kaj lahko storim, da bomo to jesen v boljši formi?
Elza iz Ljubljane
Čaka nas res naporna jesen. Pa ne toliko zaradi virusa kot zaradi vseh družbenih posledic, ki smo jih s svojim odzivom nanj sprožili.
Nedavno sem pisala o naravnih pripravkih in ukrepih, s katerimi si lahko učinkovito krepimo imunost. Članek je dostopen tudi na revijazarja.si.
Tokrat pa poglejmo, kako na boljše zdravje, manj prehladov in večjo odpornost vplivamo že s tem, kaj počnemo v svoji kuhinji.
Zmanjšajmo zasluzenost
Ali bomo plodna tla za viruse, je odvisno tudi od stanja naših pljuč. Če so zasluzena in polna smeti, je to neprehodno močvirje, v katerem se radi zaredijo številni patogeni mikroorganizmi.
Na zasluzenost zelo vpliva naša prehrana. Najbolj nas zasluzita mleko in pšenica, zato je za občutljive ljudi v obdobju prehladov bolje, da se jima izogibajo.
Namesto pšenice (in drugih žit, ki vsebujejo veliko lepila – glutena) uživajte več prosa, koruze, kvinoje, riža ...
Mleko pa nadomestite z žitnimi napitki (riževo, ovseno, mandeljevo, sojino ...), občasno lahko posežete še po kakšnem fermentiranem ovčjem ali kozjem izdelku. Že po nekaj tednih takšne spremembe mnogi poročajo, da so izginili cmoki v grlu in zamaški v sinusih.
V švicarski kliniki Paracelsus mleko svojim bolnikom močno odsvetujejo tudi zato, ker v sodobni proizvodnji mleka krave pogosto zdravijo in je njihova črevesna flora v slabem stanju. V mleku je veliko ostankov toksinov, ki jih povzročajo različni patogeni mikroorganizmi. S prekuhavanjem namreč lahko odstranimo mikroorganizme, ne moremo pa odstraniti njihovih toksičnih produktov, ti ostajajo v mleku in povzročajo številna vnetja v našem telesu.
Zasluzenost povzroča tudi dehidracija. Ko telo nima na voljo dovolj vode, preklopi na varčevalni program. Ker z dihanjem na dan izgubimo pol litra do liter in pol vode, telo ravna modro, ko poskuša zamašiti luknje, skozi katere nam uhaja para. Zaradi tega se začne v pljučih nabirati sluz, ki pa je, žal, odlično gojišče tudi za patogene mikroorganizme.
Problem rešimo tako, da povečamo količino zaužite vode. Dobro ji je dodati tudi malo raztopljene slanice, saj sol dodatno preprečuje zoženje dihal in je naravni antihistaminik. Slanico naredimo tako, da v litru vode raztopimo 250 gramov solnega cveta ali himalajske soli. Takšno slanico dodajamo vodi ali jedem. Rafinirana sol, ki vsebuje tudi umetni jod, fluor in sredstva proti strjevanju, je slabša rešitev.
Okrepimo si zaščito celic
Verjetno smo zaradi covida že vsi postali nadpovprečno izobraženi o virusih. In verjetno že veste, da virusi nimajo rok in nog ter se sami ne morejo razmnoževati. Da bi živeli, preživeli in se delili, je nujno, da jim naše celice odprejo vrata in dovolijo, da naše telo uporabijo namesto tistih organov, ki jih nimajo.
Če virus ostane pred vrati celice, ne more preživeti. To je odlična novica, če veste, kako trdno zakleniti vrata celic, ko bodo nanje potrkali virusi.
Več v reviji Zarja Jana št. 24. 8. 2020
