O sindromu karpalnega kanala govorimo, kadar pride do utesnitve središčnega živca (mediani ali živec medianus) v zapestnem prehodu ene ali, navadno z manjšo intenzivnostjo, tudi druge roke. Skozi omenjeni kanal, ki je ozek in neraztegljiv, teče devet mišičnih tetiv, upogibalk prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice, pa tudi živci in žile. Precej gneče je torej, in če se pojavi pritisk na omenjeni mediani živec – ki je odgovoren za prenos informacij o občutku in motoriki prvih treh prstov (palca, kazalca in sredinca) do možganov, zaznava dražljaje na dlani (dotik, toplo in hladno) ter omogoča t. i. pincetni prijem (pisanje, prijemanje) –, nastopijo težave.
Mravljinčenje, odrevenelost, bolečine. Simptomi se začnejo z mravljinčenjem v prstih, ki se lahko širi tudi na dlan ter naprej do komolca in rame. Mravljinčenju se pridružijo bolečine v zapestju, pekoči občutki, odrevenelost …, in ker se to sprva najintenzivneje pojavlja ponoči, postane zaradi nenaspanosti človekovo življenje zares precej naporno.
Če se v tej fazi bolezni še ne ukrepa, se sčasoma tudi zmanjšata gibljivost in moč v rokah ter poslabša občutek pri dotiku. Ko začno človeku stvari nenadzorovano padati iz rok ter palec postane okoren in nefunkcionalen, je jasno, da je stvar resnično že zelo resna.
Sindrom karpalnega kanala pogosteje prizadene ženske (razmerje ženske : moški je po nekaterih podatkih 3 : 1, po drugih pa 4 : 1), najpogosteje se pojavlja med 30. in 60. letom starosti, z vrhuncem med 45. in 54. letom. Skoraj polovica vseh primerov je posledica poklicnih oziroma delovnih obremenitev.
Različni in ne vedno razložljivi razlogi. Vzroki za sindrom karpalnega kanala so, kot pravijo različni medicinski viri, precej pogosto idiopatske narave, to pomeni, da se jih preprosto ne da natančno ugotoviti ali razložiti. Nekateri raziskovalci obolenje na podlagi novejših raziskav pripisujejo (tudi) dednosti, drugi se bolj nagibajo k prevladujočemu vplivu zunanjih dejavnikov. Kakorkoli, stroka vzroke deli v nekaj prevladujočih skupin, pri čemer velja opozoriti, da se tveganje še povečuje, kadar se prepletejo dejavniki iz več različnih skupin
Več v reviji Zarja Jana št. 4, 28. 1. 2020
