Pozdravljeni. Berem vaš članek o jajcih. In zdaj vas sprašujem, zakaj so jajca baterijske reje v trgovini vedno cenejša od drugih. Veliko nas nimamo toliko denarja, da bi kupovali jajca iz preostale reje, ki so za pol evra ali več dražja. Saj že s ceno spodbujajo, da kupujemo cenejša. Pa še nekaj. Na embalaži, npr., rezancev, peciva itd., ni napisano, iz katerih jajc je živilo; jasno, da so vanj dali najcenejše sestavine, torej tudi jajca iz baterijske reje. Danes je cena vse.
Lep pozdrav, Marjanca
Že kot otroku mi je oče vsakič, ko sem ga pocukala za rokav, da mi kupi nekaj, kar je poceni, povedal, da cena ni vse in da mi nismo dovolj bogati, da bi kupovali cenene stvari. Takrat tega nisem razumela. Sčasoma pa sem dojela, za kaj gre. Bilo je to v časih, ko trg še ni bil preplavljen s ceneno kitajsko robo, umetnimi aromami, barvili, tekstilom, ki se poškoduje že pri prvem pranju ... Takrat je bila razlika v kakovosti med slabimi in dobrimi čevlji precej manjša, kot je danes, a vseeno je bila opisana modrost zelo dobičkonosna.
Naučimo se računati. Pravite, da je cena vse? Če mislite tako, ste odlična žrtev za trgovce, ki najbolj zaslužijo prav pri najcenejših izdelkih. Obljubljajo vam prihranke, a večina ljudi nikoli ne ugotovi, kako dragi so zanje ti »prihranki«. Poceni pulover, ki obledi ali spremeni obliko po dveh pranjih, je dejansko zelo drag v primerjavi z mojim puloverjem iz ekološkega bombaža, ki ga nosim že sedem let in mu še vedno nič ne manjka. Slaba ponev, ki se hitro začne luščiti ali v hrano izločati kemikalije, pa je lahko še tako poceni, a jo bomo drago plačali z zdravjem. Pri hrani so tveganja še večja.
Zveza potrošnikov, denimo, opozarja, da je cena soka, v katerem je stoodstotni sadni delež, le za 20 odstotkov višja od pijače, v kateri je soka le 30 odstotkov. Če obvladate vsaj malo matematike, znate izračunati, da bi za 30 odstotkov soka morali plačati 30 odstotkov cene. Vi pa dejansko plačate skoraj trikrat več. Se vam to res zdi dobra kupčija? Raje kupite stoodstotni direktno stisnjeni sok in ga doma razredčite z dvema litroma vode.
Izračun pri sokovih ni zapleten. Da bi znali na takšen način izračunati, kaj se splača tudi pri drugih živilih, je dobro vedeti, kaj sploh želite kupiti. Pa smo pri jajcih iz baterijske reje. Zakaj so ta najcenejša in ali z njihovim nakupom zares prehranimo?
Pred kratkim so v kmetijski oddaji na TV Slovenija imeli prispevek o različnih načinih reje in razlikah med jajci. Zagovorniki baterijske reje so razlagali, da so njihova jajca celo najvarnejša za potrošnika, ker kokoši niso v stiku z zunanjim svetom in je zato manj nevarnosti za okužbe. Njihovo razumevanje naše koristi bi lahko strnila takole: piščanca proizvedejo (ne morem reči drugače, ker gre dobesedno za proizvodnjo) v zaprtem sistemu valilnikov. Prvo fazo življenja preživi pod lučko in je od začetka v zaprtem prostoru, na umetni svetlobi, ter nikoli ne sreča nobenega bitja, ki ni enako njemu, ne vidi črva in ne pozna sonca. Ob tem dobi sedem cepiv. Torej je varen! Ker kokoši ves čas dobivajo enako krmo, ni nevarnosti, da bi karkoli presenetilo njihove želodčke. Ker dobivajo najbolj ekonomično pripravljene krmne mešanice, rastejo izjemno hitro, ko pa začnejo nesti jajca, ta dobesedno štancajo.
Če se vam zdi takšna strategija modra, si zamislite, da imate svojega otroka vse življenje v sobi, da se ne giblje in ves čas dobiva enako hrano. Bi bil tako res bolj varen in zdrav?
»Obogateno« zaporniško življenje. V baterijski reji so kokoši zaprte v kletke. V zadnjem času se je njihov življenjski standard malce izboljšal s t. i. obogatenimi kletkami. Novi predpisi so omogočil, da ima žival na razpolago vsaj 15 cm gredi in krmilnik dolžine 12 cm. Višina kletke pa naj bi bila »velikodušnih« 45 cm. (Ne sprašujte, kako je bilo prej, v »neobogatenih« kletkah). Takšne kletke se zlagajo v vrste, v eni vrsti pa so kletke druga nad drugo. Živali so v takšnih razmerah nenehno pod stresom, pred katerim nimajo kam ubežati. Dejansko je stroka ustvarila avtomat za proizvodnjo jajc. Na eno stran dajo krmo, na drugi pa se že kotalijo jajca. To je zagotovo najcenejši način, da dobimo jajce … Kaj je v jajcu, je pa druga zgodba.
Da ne ugibamo, poglejmo, kaj so ugotovili znanstveniki. Vpliv pašne in baterijske reje na maščobnokislinsko sestavo jajc slovenske avtohtone štajerske kokoši so proučevali Simčič in sod. (2011). Rezultati njihove raziskave so pokazali, da vsebujejo jajca kokoši iz baterijske reje veliko več maščobnih kislin omega 6, ki, kot je znano, v našem telesu spodbujajo vnetne procese. Maščobne kisline omega 3 učinkujejo ravno nasprotno – urejajo holesterol, zavirajo vnetja in pospešujejo regeneracijo v telesu. V jajcih so te dragocene maščobne kisline v oblikah EPK, DPK in DHK. Omenjena raziskava je pokazala, da je bilo v jajcih iz baterijske reje petkrat manj EPK kot v jajcih kokoši, ki so imele dostop do paše. DPK-oblike omega 3 je bilo v njih dvakrat več. Maščobnih kislin DHK pa je bilo za 30 odstotkov več.
Pri tem je treba še enkrat poudariti, da so preverjali dve obliki masovne reje. Zato pašna reja ne pomeni »vesele štajerke na zelenem travniku«. V praksi to pomeni, da so že kokoši z le nekaj dostopa do odprte površine valile občutno boljša jajca. Jajca zares domače kokoši, ki večji del dneva brska in sama izbira, kaj bo pojedla, pa bodo veliko boljša po sestavi v primerjavi z jajci kokoši iz »koncentracijskih taborišč«, navkljub vsej znanosti in »varnosti« takšne hrane.
Barva rumenjakov po naročilu. Ker bi vas naravni videz rumenjaka v jajcu »industrijske« kokoši verjetno odvrnil od uživanja, rejci na barvni paleti izberejo, kako oranžne rumenjake želijo, in potem kupijo krmo z dodanimi sinteznimi karotenoidi, ki zagotavljajo izbrani odtenek. A mnogi neodvisni znanstveniki svarijo, da sintezni karotenoidi v telesu razpadejo in se njihovo antioksidativno učinkovanje lahko sprevrže v oksidativno.
Tudi krma je zelo pomembna. Pri komercialni reji je vse usmerjeno k čim večjemu številu jajc na leto, zato je krma zelo močna, beljakovinska in poudarjeno estrogenska. S takšno krmo dosežejo, da kokoš sproducira veliko več jajc, kot bi jih v naravnem okolju. Torej, če prevedem, kokoš moramo hormonsko reprogramirati, da namesto normalnih 150–250 znese 300–350 jajc. Je to res zmaga znanosti, da na koncu uživamo jajca, ki so produkt namenskega preforsiranja hormonskega sistema živali? Mislite, da ni povezave med uživanjem preveč proestrogenske hrane in porastom raka dojke, prostate …? Vsak, ki razmišlja s svojo glavo, hitro ugotovi, da bo to, s čimer prisilimo pujsa, da se zredi dvakrat hitreje, solato, da dvakrat hitreje zraste, ali kokoš, da znese dvakrat več jajc, na koncu vplivalo tudi na naše rejenje, na našo reprodukcijo, na pretirano izločanje stresnih hormonov in splošno zdravje. Dejansko z nakupom takšnih živil kupimo poceni le bližnjico do številnih težav.
Več v reviji Zarja št. 22, 28. 5. 2019.
