Stres je najhujši. Ženske pred razvojem najhujšega ubijalca v sodobni družbi, ateroskleroze – kronične vnetne bolezni žilne stene, ki povzroča okvaro vseh organov –, varuje mnogo zaščitnih dejavnikov, pomembno vlogo pa imajo hormoni. »Z začetkom menopavze pa ta zaščita ugasne, saj hormoni usahnejo, in težave se začnejo. Poleg kajenja, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka in količine maščob v krvi, prevelike teže ter neaktivnosti k poslabšanju zdravstvenega stanja pripomore še stres. Ta je najhujši. Zaradi emancipacije in zabrisanja tradicionalnih vlog med spoloma ženske plačujete visoko ceno. Medtem ko moški, ko se vrne iz službe, leže na kavč, ker je delal ves dan, in misli, da si zasluži počitek, ženska tega ne more. Podpira tri, štiri vogale hiše, to pa se pozna na zdravju,« pove kardiolog Marko Gričar.

Srce nam sicer sporoča, da neke stvari niso v redu, a ženske te opozorilne znake prevečkrat preslišimo in jih ne razumemo. »Ženska si ne prizna, da je nekaj narobe, ne želi imeti težav, ker se z njimi preprosto nima časa ukvarjati. A vse se nalaga, sešteva in potem izbruhne. Hormonska zaščita popusti in dokaj hitro se začne ateroskleroza ter z njo povezana osteoporoza. Ko se namreč poveča razgradnja kosti, se kalcij lahko nalaga na neljuba mesta, kot so žilne stene in zaklopke.«

Alarm. Moški že ob najmanjši bolečini tečejo k zdravniku, ženske pa ne le, da marsikaj zavestno prezremo, ampak tudi v resnici občutimo drugače. »Če ima ženska zožene koronarne arterije (to so arterije na površini srca, ki so namenjene prehrani srčne mišice, preskrbi s kisikom in hrano), jo ob naporih v prsih boli, sapa je težka. Gre za angino pektoris. Ta je pri ženskah pogosto neizrazita, je ne prepoznate. Čutite jo kot nenavadno  utrujenost, bolečine v rokah, tesnobo v prsnem košu, zmanjšano zmogljivost ob naporih, zadihanost, tudi otožnost. Vse to pa pripišete letom in menite, da ni razloga za paniko.«

In potem se lahko zgodi tudi najhujše. »Do menopavze je težav z ženskih srcem resda manj, so pa veliko usodnejše. Če pride do zapletov, na primer infarkta, ženska pogosteje umre kot moški. V drugi polovici življenja pa se zdi, kot bi se presedle v hitri vagon, kjer se vse hitreje odvija. Telo je drugačno, bolezen je drugačna, prepoznava je drugačna. Klinična slika je nejasna, simptomi bolj zamegljeni, ženska kasneje pove za težave in tudi odziv zdravstvenih delavcev je slabši. Zato ste slabše zdravljene, kasneje in manj agresivno.«

Več v reviji Zarja št. 21, 21. 5. 2019.