Dr. Medvešček, trudili ste se, da bi bolezen, zdravljenje in predvsem priporočila za življenje v tej knjigi tako približali bolniku, da bolezni ne bi jemal zlahka. Mislite, da naši bolniki nimajo pravega odnosa do sladkorne bolezni? Se ne zavedajo dovolj njene nevarnosti?
Če sladkorno bolezen jemljemo zlahka, hudo podcenjujemo njeno grožnjo za zdravje. Največ tvegamo pri kroničnih zapletih, predvsem na žilah in srcu. Težava je, da nastajajo po tiho, lahko bi rekli zahrbtno. Hkrati pa sladkorna bolezen tipa 2 poteka brez težav, ki nastanejo zaradi visoke ravni sladkorja v krvi. Samo izjemoma se pojavijo značilne težave, kot so žeja, pogosto in obilno mokrenje, hujšanje in utrujenost, pa še to za kratek čas, saj že z nekoliko bolj površnim zdravljenjem te težave zlahka umirimo. Bolezen napreduje, z leti se krvni sladkor viša in postopoma je potrebno čedalje močnejše zdravljenje. To se dogaja zelo počasi, skoraj neopazno. Visok krvni sladkor navadno spremljajo druge nevarnosti za srčno-žilne bolezni, kot sta zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi ter zvečana telesna teža oziroma debelost. Tudi ti dejavniki so tihi, ne spremljajo jih opozorilni znaki, na primer bolečina. Ker je sladkorna bolezen tipa 2 tiha, je ne odkrijemo dovolj zgodaj. Že pred diagnozo pa lahko dela škodo organizmu. Tako so torej izpolnjeni vsi pogoji, da bolezen podcenjujemo, in tudi, da to drago plačamo.
                                                      Več v Jani št. 10, izid 9. 3. 2010