Janez je nedavno praznoval 60-letnico. S prijatelji in družinskimi člani so ugotavljali, da se kar dobro drži. Za svoja leta, je bil obvezen dodatek pri teh ugotovitvah. Kaj bi dal, da bi se v svojih letih počutil spet poln energije? Je res nujno, da so starejši ljudje nenehno utrujeni? Da jih zdela vsak komaj omembe vreden klanec? Do današnjega dne je znanost že za marsikatero tegobo, ki so jo prej pripisovali izključno starosti (češ, to je nujna posledica staranja, saj drugače ne more biti), označila kot bolezenski proces, ki se mu lahko izognemo. Je utrujenost tudi bolezen? Je, ko gre za sindrom kronične utrujenosti, ki je dostikrat povezan tudi z bolečino, ki ji ne najdejo izvora. Podobna bolezen je fibromialgija. Bolnik trpi neznosne bolečine, zdravniki pa so brez odgovorov. Ker ne najdejo odgovorov, pravijo, da si bolniki izmišljujejo. Šele zadnjih nekaj let znanost priznava, da je fibromialgija huda bolezen. Le redki so, ki tožijo, da jih nekaj boli, če to ne drži.
Kriva je »kilometrina«
Vendar je dejstvo, da smo s staranjem hitreje utrujeni in da so obdobja v letu, ko se utrujenost redno pojavlja. Najraje prav spomladi. Zakaj nam manjka energije? Zato, ker je nimamo v svojih celicah in ker upada naravna sposobnost enakega izkoristka hrane, kot smo ga imeli v mladosti. Presnova in prebava sta procesa, ki se zdita na prvi pogled precej preprosta: v telesu imamo snovi, ki hrano predelajo in jo spremenijo v energijo, ki se potem prenaša po vsem telesu. Zakaj torej naše celice dobijo manj energije iz hrane, zakaj je izkoristek, če se izrazimo bolj tehnično, slabši? Pri motorju bi takoj rekli, da sta krivi starost, izraba, kilometrina torej. Pri ljudeh je zadeva še nekoliko bolj zapletena. Nekaterih snovi imamo z leti v telesu manj, in če vemo, katere snovi so to, si lahko pomagamo. Seveda to ne velja za vse, le za nekatere, ki so vpletene v nekatere procese. Takšna snov je koencim Q 10, o katerem smo že večkrat pisali tudi na teh straneh.
Koencim Q10 je neposredno vpleten v spreminjanje hrane v energijo in v prenašanje te energije v celice. Pomemben je tudi za drug, za človeško telo izredno pomemben proces: za odpravljanje škode, ki nam jo naredijo tako imenovani prosti radikali. Če imamo premalo koencima Q10, imamo manj energije in smo bolj izpostavljeni nevarnosti, da zbolimo. Prosti radikali so dokazano povezani z nastankom približno dvesto vrst bolezni, med katerimi so tudi najbolj nevarne.
Pomembna je prava oblika koencima
Koencim Q10 imamo naravno v telesu v skoraj vseh celicah, kjer tudi nastaja. Le manjši del ga dobimo s hrano. Nastaja v okviru posebnega procesa, pri katerem sodelujejo vitamini in še nekaj drugih snovi, zato je pomanjkanje vitaminov neposredno povezano s pomanjkanjem energije. Pomembni so predvsem vitamin C in vitamini iz skupine B.
Če nam torej manjka koencim Q10, je rešitev zelo preprosta: v lekarnah in specializiranih trgovinah mrgoli izdelkov, ki ponujajo koencim Q10. Kupimo si enega od teh. Pa si kupimo mladostno energijo? Na žalost ni tako. Naše telo dodanega koencima Q10 ne more porabiti, če ni v primerni obliki, da ga telo lahko uporabi. Naše telo lahko bistveno bolje uporabi koencim Q10, če je v obliki ubikinola, če ima ustrezno strukturno, molekulsko obliko. Ker pa ga večinoma dobimo v obliki ubikinona, ga mora telo najprej spremeniti v ubikinol, da ga lahko izkoristi. Problem je, da se tudi sposobnost pretvarjanja koencima z leti zmanjšuje. Najbolje si torej pomagamo, če zaužijemo koencim v obliki ubikinola. Preprosto, kajne? Žal tudi to ne drži. Ubikinol je namreč zelo neobstojen in se hitro spremeni v ubikinon, pa smo spet na začetku zgodbe. Ubikinol je znan že več kot 20 let. A do nedavnega znanost ni znala koencima zadržati v obliki ubikinola, da bi ga lahko človeško telo čim bolje uporabilo. Japonski znanstveniki iz Kaneke pa so odkrili način, kako to storiti. S posebno, precej zapleteno tehnologijo jim je uspelo zadržati (stabilizirati) koencim v obliki ubikinola in so jo tudi preizkusili s kliničnimi raziskavami. Morali so namreč potrditi tudi varnost svojega izdelka. Ker je njihova tehnologija posebna, zaščitena, jim je ameriška FDA (Food and Drug Administration, Urad za hrano in zdravila) dovolila, da »svoj« koencim Q 10 ponujajo z oznako, da gre za Kaneko z oznako QH.
Koencim Q10 v obliki, ki je telesu najlažje dostopna, sodi med najmočnejše antioksidante. To so dokazale raziskave, ki so jih delali na različnih ustanovah po vsem svetu. Rezultat teh raziskav je med drugim ugotovitev, da je pomen koencima Q10 oziroma ubikinola zelo podcenjen. Na tokijski univerzi so ugotovili, da ubikinol varuje ledvice in zmanjšuje vnetja (vpliva na vnetne procese). Druge raziskave so dokazale pomemben vpliv na zdravje jeter predvsem pri bolnikih s hepatitisom in cirozo ter z zamaščenostjo jeter. Ta vpliv je najverjetneje povezan z odpravljanjem škode, ki jo povzročajo prosti radikali. Ubikinol je koristen tudi za živčevje (raziskavo v zvezi s tem je financiral Nacionalni inštitut za nevrološke bolezni in možgansko kap v ZDA). Raziskovalci so ugotovili, da ubikinol vpliva na upočasnjeno napredovanje bolezni (v raziskavi so sodelovali bolniki s Parkinsonovo boleznijo).
Janez je imel srečo. V specializirani trgovini, v kateri je navadno kupoval vitamine, so mu razložili, da imamo pri nas na voljo več vrst koencima Q10. Pojasnili so mu tudi, kakšne so razlike med njimi. Ker ti izdelki niso prav poceni, so bile informacije zelo dragocene. Tisto, kar je bilo najcenejše, bi se lahko nazadnje izkazalo za najdražje.