Večini ljudi, ki imajo težave z zdravjem in težo, se ob besedi »dieta« naježi koža, ker pomeni odrekanje, disciplino, mnogokrat slabo počutje, izmikanje družabnostim, slabo voljo družinskih članov, ki se morajo prilagajati režimu enega od njih … Navsezadnje ni nobenega jamstva za uspeh, saj se po strogih dietah nekateri dobro počutijo in shujšajo, drugi pa ne. Že res, da splošna načela zdrave prehrane in veliko gibanja koristijo vsem, ni pa nujno, da s tem odpravimo svoje težave, ki nam grenijo življenje. Bi šlo z manj truda in bolj uspešno?
Dieta za posameznika. Če smo bolni, nam zdravnik predpiše ustrezno dieto, ki je sestavljena predvsem iz prepovedi, česa vse ne smemo. Zdravstvene ustanove jih imajo med nasveti na internetu; ve se torej, kakšna je jetrna, ledvična, sladkorna dieta, tista proti putiki, gastritisu in še vrsti drugih bolezni. Pri vseh boleznih zdravniki hkrati zahtevajo, da shujšamo, če smo preobilni. Seveda se jasni nasveti zapletejo vsaj takrat, ko imajo bolniki po več bolezni ali ko so na hrano, ki je priporočena, alergični (a tega morda sploh ne vedo). In tudi to je res, da splošne diete ne delujejo pri vseh enako, tudi če se jih držijo.
Skratka, čedalje bolj nam je jasno, da za vse ne veljajo enaka pravila, čeprav smo vsi iz iste družine in jemo iz iste sklede. Tudi na to, da nam bo telo samo sporočilo, kaj mu prija in kaj ne, se ni treba preveč zanašati; preiskave namreč neredko pokažejo, da nam najbolj škodi prav tisto, kar imamo najraje – recimo skodelica svežih jagod za zajtrk, ki nimajo niti kančka holesterola ali drugih osovraženih sestavin.
Kar nekaj vzhodnjaških metod, ki so se zadnja leta udomačile tudi pri nas – recimo kitajska medicina in ajurveda – deli ljudi na več osnovnih tipov, ki se med seboj precej razlikujejo, večinoma pa smo mešanica več tipov (z enim prevladujočim). Izkušen terapevt, ki zna iz človekove podobe in življenjskega sloga razbrati, kam približno sodi, predpiše vsakemu posebno dieto in režim, ki naj bi znova pridobil in ohranil primerno kondicijo. Obstaja še nekaj drugih metod, ki se v glavnem odvijajo v laboratorijih in jih znanost priznava ali pa tudi (še) ne. Med bolj spoštovane sodita genska analiza, ki odkrije precej natančno, kaj nam prija in kaj ne, pa analiza krvi, ki pokaže intoleranco na hrano (kar ni isto kot alergija, intoleranca namreč deluje bolj prikrito in dolgoročno)...
Več v Jani št. 14, 3.4.2012
