Komaj sedemnajst let šteje, pa je že svetovna prvakinja v športnem plezanju, v težavnosti. Koliko treningov, koliko odrekanja, kakšna osredotočenost mora biti v njej, kakšna motiviranost, da tako mlada dosega takšne izjemne rezultate? Začela je z domačimi stopnicami in omarami, zdaj se ne ustraši nobene plezalne stene.
Stari ste sedemnajst let, kdaj ste začeli plezati? In kdo vas je uvedel v to?
Začela sem stara šest ali sedem let in že kot punčka sem plezala po omarah, zavesah, vratih … nikoli nisem hotela hoditi po stopnicah, ampak sem vedno splezala nanje. (smeh) Tako sem se zaljubila v plezanje že sama, potem pa so v Slovenj Gradcu postavili promocijsko steno in tam sem prvič poskusila plezati na »grifih«. Takoj mi je bilo všeč in starši so me vpisali v klub v Slovenj Gradcu. Tam sem plezala eno leto, potem je klub zamrl, ni bilo trenerja, pa sem se prestavila v Velenje, kjer zdaj treniram že devet let pri Gorazdu Hrenu.
Zanimivo, da ste kar sami odkrili talent za plezanje. Kaj pa danes, še enako uživate?
Plezanje mi je všeč predvsem zato, ker nikoli ni vse isto. Vedno je nekaj drugače, noben gib ni enak. Med plezanjem se počutim lahka, brez teže, močna, svoje telo imam pod nadzorom. V steni moram vedno razmišljati, kaj in kako bom naredila kakšen gib, nikoli ni nič samoumevno. In ko že misliš, da si v najboljši formi, da v boljši sploh ne moreš biti, je še vedno prostor za napredek. Vedno se moraš zavedati, da si lahko še boljši.
Kako pa ohranjate formo?
Več ko treniraš, bolj si osredotočen, več forme pridobiš.
Na zadnjem tekmovanju v svetovnem pokalu naj bi vam ponagajala psiha, kako se je to pokazalo?
Res je. Psihična pripravljenost je bolj pomembna kot fizična, vsaj pri meni. Vse je v glavi. Če si nekaj dovolj močno želiš, potem to lahko tudi dosežeš. Če pa ti zmanjka »fokusa«, če ni tam, kjer bi moral biti, če se preveč obremenjuješ s čim, na primer z drugimi tekmovalkami, ali pa je pritisk medijev prevelik, takrat glava odpove in postaneš negotov. Po navadi so takrat tudi rezultati slabši.
Celoten članek si lahko preberete v 39.številki revije Zarja.