Ker smo izvedeli, da simpatična petnajstletnica živi na eni od najvišje ležečih slovenskih domačij na skrajnem robu Slovenije, smo jo sklenili obiskati. In ugotovili, da v okolici Črne na Koroškem, od koder prihaja tudi Tina Maze, rastejo zelo posebna in odločna dekleta.

Adrijano smo pričakali na avtobusni postaji v Črni, kamor se vsak dan pripelje z gimnazije v Ravnah, kjer obiskuje prvi letnik. Z avtobusa je izstopilo drobceno dekle, za katerega na pogled nihče ne bi pomislil, da v sebi skriva vulkan energije. Tam se nam je pridružila tudi njena mama Tatjana in nas odpeljala še 14 kilometrov naprej, v gorski zaselek Koprivna. Kamnikovi živijo nad dolino Tople, le 500 metrov od meje z Avstrijo, na 1060 metrih nadmorske višine! V njihovi novi hiši, ki je res zelo daleč od »ponorelega sveta«, se vedno kaj dogaja.

Ja, tk je fajn v Črni.  Adrijana nam je takoj povedala, da si niti v sanjah ne predstavlja, da bi šla kam drugam, saj je zanjo že Črna čisto dovolj veliko mesto. »Nikamor drugam me ne vleče. Najbolj mi je všeč, da ni nobenega semaforja. V mestih se mi zdi strašno neumno, da moraš čakati pred semaforjem, tudi če ni nobenega avta. Pri nas tukaj imamo tak mir, da se lahko uležeš na cesto, pa te ne bo nihče povozil. Ja, tk je fajn v Črni,« je povedala po koroško.

»Pa vsi se poznamo in pozdravljamo med seboj. Ko smo šli enkrat v Ljubljano, sem pozdravljala kar vse po vrsti in bila prav jezna, ker mi nihče ni odzdravil. Kaj je narobe s temi ljudmi, da ne pozdravljajo, sem si mislila. Drugače pa seveda nimam nič proti Ljubljani in se zavedam, da bom slej ko prej tam nadaljevala šolanje. Ne predstavljam pa si, da bi morala živeti v bloku, saj smo taka, no, bolj glasna in hiperaktivna družina. Takoj, ko bi se vselili v blok, bi nas nagnali. Kadar pospravljamo in čistimo, pojemo, plešemo, se hecamo in se imamo zelo luštno. No, ati ne pleše, on je bolj roker.«

Odličnjakinja, ki nima časa za učenje. Adrijana vsako jutro vstane ob petih, nato jo oče odpelje na avtobus za Ravne na Koroškem. Po šoli ima po navadi pevske vaje, na katere se je vpisala, zato da ima zaključeno oceno pet, potem spet na avtobus in z mamo do doma. Po kosilu gre malo spat, nato pa zopet dol, v Črno na odbojko, ki jo trenira že od četrtega razreda. Ko pride zvečer domov, še naredi naloge, uči pa se bolj malo, prizna, ker nima časa. »A sedaj se bom morala malo več učiti, da bom vse ocene spravila na pet,« je povedala.

Tu  je v pogovor posegla mama Tatjana Keber (43 let) in namignila, da z najstniško hčerko ni vedno lahko, a vendar ponosno povedala, da je že od nekdaj zelo samostojna in odgovorna: »Ves čas jo sprašujem o ocenah, spraševanjih, preverjanjih in o vsem, kar se dogaja, in včasih sem res malo tečna, a Adriana je res pridna. V osnovni šoli je bila vsa leta odlična in tudi sedaj v gimnaziji ima same petke in štirice. Samo srečni smo lahko, da je taka. Me pa včasih žre, ko vidim, da se ne uči veliko in da tudi za te nastope ne vadi veliko. A taka je in očitno ji ni treba.«

Zdravnica, pevka ali igralka? Adrijana je za svoja leta zelo zrelo dekle. Sedaj, po nastopu v oddaji Slovenija ima talent, se je znašla v kar hudem precepu. Ko razmišlja o svoji prihodnosti, namreč koleba med resnim študijem medicine in svojo največjo željo, da bi bila pevka ali igralka. »Samo v Sloveniji je za to malo manj možnosti. Petje in igralstvo bi me res veselilo, a ne vem, ali bi lahko od tega živela. Zato se bom verjetno odločila kar za medicino. Potem bi lahko bila tukaj doma in bi hodila čez mejo v službo. V Avstriji je veliko dela in potrebujejo Slovence. Nemško se učim v šoli in mi že kar dobro gre. Ne, mami in ati me ne silita v nič, onadva me v vsem podpirata. O tem razmišljam sama, saj gre za moje življenje in kakor si ga bom sama naredila, takšno bo,« je na glas zelo zrelo ugotavljala Adrijana.

Tudi Adrijaninima mami in očetu je odmeven nastop prinesel veliko starševskih skrbi. Primož Kamnik (39 let), ki je zaposlen pri Elektro Celje, je najprej v smehu povedal, da ga zelo skrbi, da se ne bi sedaj preveč fantov smukalo okrog njegove najstniške hčerke, a potem povsem resno razložil, da sicer razume Adriano ter njeno veselje do glasbe in nastopanja, vendar pa je prepričan, da bi se morala šolati za resen poklic, petje pa bi imela za zraven. Predvsem pa si zaskrbljeni oče želi, da bi ostala takšna, kot je – vesela, iskrena in srečna. »Ja, sedaj, ko smo vsi skupaj z Brankom Čakarmišem iz komisije vred ugotovili, da je Adrijana rojena za nastopanje, smo tega sicer veseli, vendar pa za nas to pomeni hudo dilemo. A po drugi strani ima Adriana še tri leta časa za odločitev,« je pristavila mama Tatjana.

ACDC, Queen in Avseniki. Sicer pa se Adrijana sama sebi ne zdi prav nič posebna in tudi po nastopu se ni zanjo prav veliko spremenilo. »Tukaj smo vsi takšni, nič posebnega nisem. Mogoče je posebno to, da imam zadnje čase toliko obveznosti, da sploh nimam prostega časa, aja, pa morda to, da poslušam staro muziko, rok in rokenrol. Zaradi tega je ati zelo ponosen name in pravi, da imam to po njem. Ko sem bila še majhna, mi je pokazal ACDC in Queen, bili so mi všeč in sem jih začela poslušati. Poslušam pa tudi Avsenike in zato tudi igram klavirsko harmoniko. S sošolci iz osnovne šole smo po valeti ustanovili bend, malo za hec in malo za druženje, in večkrat igramo na kakšnih 'gaudah' ali rojstnodnevnih zabavah.«

Adrijana se še v nečem razlikuje od deklet svoje starosti, ki nastopajo v oddajah, kjer iščejo talente. Večinoma so vse otroške zvezdice oblečene in naličene kot princeske, ki so si z nastopom prisanjale svoje sanje, Adrijana pa se nikoli ni marala ličiti. Pravi, da ni časa za vso to kozmetiko. Tudi s punčkami se nikoli ni igrala. Ko ji je babica kupila barbiko, ji je doma kar odtrgala glavo, saj se je raje igrala z avtomobilčki. Najraje pa je sestavljala sestavljanke. Že s tremi leti je sama sestavila »ta veliko« z 2500 delčki! Večino časa so preživeli zunaj, igrali so nogomet in se šli kuhinjo. Že pri svojem desetletnem bratu Jerneju opaža, kako se časi spreminjajo in da so mlajši že precej drugačni od njih, saj se držijo bolj doma in so več za računalnikom.

Korošci smo pač taki! Od kod izvira Adrijanina samosvojost, sem povprašala njene starše. Je v Črni na Koroškem kaj v zraku, da od tam prihajajo takšna dekleta, kot sta Adrijana in Tina Maze? Tatjana se je pošalila, da svinec verjetno nima veliko zveze s tem ali pa ima morda tukaj, v Črni, ravno nasproten učinek, Primož pa je pristavil, da so tu tako zapostavljeni in od vseh pozabljeni, da drugačni sploh ne bi mogli biti. »Sicer pa smo mi Korošci taki, da radi govorimo in se družimo ter veselimo,« je povedala družina v en glas.

Najverjetneje pa je Adrijana svoj glasbeni in talent za nastopanje podedovala po Tatjaninem očetu, dediju Vanču, ki živi spodaj v dolini in pri katerem je bila družina do pred dveh let, ko so si v Koprivni postavili hišo. »Moj dedi Vanč zelo rad veliko govori in igra harmoniko, predvsem pa je velik inovator. Ves čas nekaj izdeluje iz železa in lesa. Zame je izdelal pravi otroški avto, z njim sem se vozila po dvorišču, pa motorne sani in dva prava traktorja je izdelal, nazadnje je naredil celo stroj za sekance in vitle za vlačenje hlodov iz gozda.«