Tuji komentarji jima priznavajo ne samo hudo nalezljivost in všečnost njune pesmi, temveč tudi spretnost pri promociji. Poleg lastnega videospota sta v medmrežje in svet izstrelila video s Perpetuum jazzile, nazadnje pa še video z Marjetkinimi učenci. Tega so snemali na Dunaju, kamor so se odpeljali z dvema avtobusoma – v enega sta posedla starše učencev, v drugem sta se pridružila energičnim mladim glasovom. Držimo pesti, da se njuni energija, trdo delo in dobra volja obrestujejo!
Marjetka: Pravzaprav ne. Sem pa precej časa namenila tudi psihološki pripravi. Tehnično smo skladbo že zvadili do EME, toni so se usedli, kot se morajo, psihološko pa sem se pripravljala tudi s strokovnjaki, ki to obvladajo. Treba je bilo malce počistiti podstrešje; treba je pozitivno razmišljati in ugotoviti, s čim se sploh ne boš ukvarjal. Psihološka priprava je bila moja osebna želja. Nastop na EMI mi je namreč predstavljal izziv. V preteklosti sem morda imela tremo in bila pretirano samokritična. Glasbeniki se velikokrat ukvarjamo z malenkostmi, celotna slika pa izgubi pomen, tako da sem tokrat velik poudarek dala na to, da se čustveno povežem s komadom, interpretacijo, da te ljudje začutijo. Tudi skladbo imam razdelano tako, da grem čeznjo po čutenjih. To je bil nov pristop tudi zame – kot izvajalec sem se želela osvoboditi določenih bremen.
Raay: Oba sva začela delati glede psihološke priprave – da se znebimo tudi te majhnosti v razmišljanju. Ker smo majhen narod, smo morda avtomatsko nagnjeni k pretirani skromnosti, premajhnim ciljem. Moramo razumeti, da če si zadaš cilj, ne pomeni, da ti to pričakuješ, cilj pomeni, da si dovoliš sanjati in ciljati na to. Vsak, ki gre na Evrosong, je poleg tega, da zastopa državo, tam predvsem na tekmovanju.
Marjetka: Najini cilji niso samo »oštevilčeni«, ampak tudi zelo notranji – notranja zmaga, kaj si ti kot oseba želiš, kaj hočeš ljudem dati. Osebno si želim doseči mirnost na tistem odru. Če bom dosegla to, bom zase že zmagala. Da sem čisto mirna in da me nič ne premakne – to se mi zdi osebna zmaga.
Je petje pred žirijo 20. maja pomembnejše kot na polfinalni ali finalni večer?
Raay: Pred žirijo se poje tako pred polfinalnim kot dan pred finalnim nastopom in oboje je pomembno, saj glasovi pridejo tako od žirije kot od publike. Morda je nastop pred žirijo celo pomembnejši, saj v državah s premalo glasovi (San Marino) ali pa v tistih, kjer gre pri glasovanju kaj narobe, obveljajo glasovi žirije. Skoraj vedno se to zgodi vsaj v dveh državah, kar pomeni, da je veliko odvisno od dveh nastopov, ki ju občinstvo sploh ne bo videlo.
Marjetka, ste sploh šteli, kolikokrat ste že zapeli pesem Here for you? Tolikokrat prepevati eno in isto …
Marjetka: Najbolj duhamorne so se mi zdele predvsem vaje do EME, ko sva pesem vadila mesec in pol vsak dan.
Raay: Na poti do cilja se ti kdaj tudi vse podre – Marjetki se je slab teden pred EMO.
Kaj se ti podre?
Raay: Občutki, nič ti ne zveni, ne moreš spraviti iz sebe, po navadi je to povezano tudi z jokom …
Marjetka: Ja, res je – na koncu se zjočem in že obupam, pa me Raay nadere, da greva zopet, in greva res in kar naenkrat se zgodi neko razsvetljenje. Skladbo moraš spraviti v tehnični avtomatizem, da lahko čustveno improviziraš – to je bistvo, da lahko potem rečeš, da si pesem zvadil.
