»Že v Ivančni Gorici sem se hotel obrniti, ker sem se slabo počutil. Potem pa sem vztrajal, da vidim, kako se bom počutil po obisku. V Javorju imajo namreč lepo označeno energijsko pot in čudovit nasad zdravilnih zelišč. Prehodil sem celo – konča se pri izviru zdravilne vode, ki se izlije v bajerček. Počutil sem se odlično, kot prerojen,« nam je pred časom povedal že Primož Hieng, avtor Vodnika po zdravilnih energijah Slovenije. Zato nismo dolgo oklevali, ko so nas člani Športnega društva Javor povabili, naj si ogledamo Javorsko energijsko pot in se o blagodejnosti tamkajšnje narave prepričamo sami.
Neokrnjen kotiček, skrit pred radovedneži – ni čudno, da so si ga Kelti nekoč izbrali za svoje domovanje – leži le streljaj od priljubljenega gradu Bogenšperk, do katerega je mogoče priti skozi Litijo in Šmartno ob Litiji ali pa po drugi strani, po avtocesti do Ivančne Gorice in potem skozi Šentvid pri Stični, mimo Radohove vasi. Pot nas najprej pripelje do strnjene sončne vasice Javorje pod Javorniškim hribom nad povirjem reke Temenice, kjer nas označbe zatem vodijo do vse bolj znane Javorske energijske poti. Uredili in označili so jo člani Športnega društva Javor, potem ko so ob nabiranju zelišč sami odkrivali prostorčke, kjer so se še posebej radi dolgo zadrževali in se dobro počutili.
Zeliščar po naključju. Pobudnik za nastanek poti in društva Janez Končina, mestni človek, se je z življenjem v naravi spogledoval, ko je pomagal očetu na posestvu, kjer stoji danes njegova ekološka kmetija. »Z veseljem sem mu hodil pomagat, ko sem imel čas.« Pred sedemnajstimi leti je potem sam kupil štiri hektarje zemlje in jo začel urejati po svoje. Danes je njegova najljubša dejavnost ukvarjanje z zelišči, za katere se je začel zanimati na precej smešen način, pravi. Na svoji terasi je bral knjigo, ko ga je zmotila starejša gospa in vprašala, ali si na njegovem travniku lahko nabere tavžentrože. »Pa sem ji rekel, ali jih lahko pokaže še meni. Te rožice so mi bile že pred tem všeč, nisem pa vedel, da so tako plemenito zelišče. Dolgo sva se pogovarjala in potem me je prešinilo, da se jaz pri vsem tem zdravju, ki se kar ponuja okoli mene, kratkočasim s knjigami. Zato sem začel prebirati literaturo o zeliščih, hoditi na seminarje, nabirati zelišča in jih sušiti.«
Več v Zarji, 20.9.2016