M. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3767504##

Kam z rabljenimi in odsluženimi oblačili? To je vprašanje, ki si ga gotovo zastavljamo vsi, ko se lotimo pregledovanja svojih omar. Marsikdo je nedavni črni petek, ki so ga ponekod raztegnili v več dni, izkoristil za nakup novega kosa oblačil. Ali smo ga res potrebovali ali ne, je že drugo vprašanje.

Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala pri Komunali Novo mesto, je pojasnil, da čeprav imamo ljudje občutek, ko enkrat ali dvakrat na leto pospravimo po omarah, da je teh odpadkov izredno veliko, se v njihovih sistemih zbiranja komunalnih odpadkov zajame relativno majhen delež, tako da predstavljajo le nekaj desetink odstotka v celotni strukturi zbranih odpadkov.

»Pred leti smo s partnerskim podjetjem celo vzpostavili mrežo posebnih, namenskih zbiralnikov za tekstil, ki pa smo jih morali kmalu odstraniti. Bili so namreč stalna tarča vandalskega vdiranja in plenjenja vsebine. Tako ostaja edino prevzemno mesto za zbiranje tovrstnih odpadkov zbirni center na Podbevškovi ulici v Novem mestu. Letno zberemo okoli pet ton raznovrstnih odpadkov iz tekstila ter stare obutve. V Sloveniji je tudi kar nekaj registriranih zbirateljev, ki prevzemajo te odpadke. Kolikor nam je znano, to vsebino presortirajo, izločijo še uporabne materiale, ki jih potem pošljejo v t. i. dežele tretjega sveta. Preostali, neuporabni del se nameni za predelavo, na primer za čistilne krpe ali kakšna polnila. Povsem neuporabni materiali na koncu končajo tudi v sežigalnicah,« je povedal.

Kaj sodi v to kategorijo in kaj še je primerno za reciklažo ali ponovno uporabo, se nam, kot imetnikom teh odpadkov, ni treba obremenjevati, je menil. »Bistveno je, da se ti odpadki izločijo iz tega masnega toka mešanih komunalnih odpadkov, ki obremenjujejo zabojnike in na koncu tudi odlagališča odpadkov. To bi bila najslabša izbira. Odpadki iz tekstila sodijo v skupino, ki se uvrščajo na t. i. zeleno listo odpadkov, za katera pa niso potrebna nobena izvozna dovoljenja. Verjetno je nam ob tem težko razumeti, da ima kljub relativno visokim stroškom transporta to svoj smisel, pomen in za nekoga še izjemno vrednost. Če smo tej ekološki noti dodali še kanček humanitarnega pomena, je občutek še toliko boljši,« je poudaril.

Posebne zabojnike, v katere lahko brezplačno oddate tekstil za vnovično uporabo, je po Sloveniji postavilo mariborsko podjetje Surovina, ki si prizadeva slediti okoljskim ciljem ločenega zbiranja odpadkov. So značilne modre barve z napisom Zabojniki za tekstil, na njih tudi natančno piše, kaj sodi vanje. Med drugim stojijo pri njihovi poslovni enoti v Krškem in Dolenji Nemški vasi v občini Trebnje. Kaj sodi v omenjene zabojnike? Vsa otroška, ženska in moška oblačila ter hišni tekstil (prti, zavese in posteljnina). Vanj lahko oddate tudi popolne pare čevljev, ne pa krojaških odpadkov, cunj, vzmetnic in preprog. Kot so pojasnili v podjetju, v povprečju mesečno zberejo približno 40 ton, zbrana oblačila pa potem predajo pogodbenemu partnerju za vnovično predelavo.

SPREJEMAJO JIH TUDI ČLOVEKOLJUBNE ORGANIZACIJE

Rabljena oblačila zbirajo tudi človekoljubne organizacije. Pri Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto jih sprejemajo v skladišče humanitarne pomoči v njihovem Humanitarnem centru na Drski vsak delovni dan v delovnem času. Obleka in obutev naj bo cela, še dobra in primerna za nadaljnje nošenje. »Dobimo jih zelo veliko, med temi je veliko tudi neuporabnih oblačil, ki jih sortiramo, in jih nato odpelje podjetje iz Gorenjske, ki jih pošilja naprej v t. i. tretji svet. Ljudje pri nas lahko dobijo rabljene stvari vsako sredo od 12. do 16. ure, praviloma s kartico CSD Novo mesto, ni pa nujno,« je pojasnila sekretarka Barbara Ozimek in dodala, da je največje povpraševanje po otroških in moških oblačilih ter obutvi.

V preteklosti so imeli pred vrati skladišča humanitarne pomoči postavljen tudi zabojnik za oblačila in obutev, a je žal doživel podobno usodo kot že omenjeni namenski zbiralniki novomeške komunale. Kot je povedala Ozimkova, so vanj vsakodnevno vlamljali Romi, iz njega jemali zbrane stvari, jih puščali okoli blokov in smetili okolico. »Stanje je bilo nevzdržno in stroški zabojnika zaradi poškodb zelo veliki. Zato smo ga odstranili.«

MREŽA ZABOJNIKOV HUMANE

Socialno podjetje Humana Slovenija, ki je član mednarodnega gibanja »Humana People to People«, je po državi prve zabojnike za zbiranje oblačil postavilo že leta 2002. Zdaj jih ima 320, vsako leto pa mrežo širi z željo, da bi lahko vsak imel možnost svoja odvečna oblačila oddati v ponovno uporabo in na ta način preprečiti odlaganje med mešane komunalne odpadke in na odlagališča ter prispevati k zmanjševanju izpustov emisij CO2. V zabojnikih zbirajo uporabna oblačila, obutev, ves hišni tekstil (posteljnina, brisače, zavese …), modne dodatke (kape, torbice, rute, pasove …) in plišaste igrače, vanje pa ne sodijo raztrgana oblačila, tekstilni polizdelki, elektronske igrače in športni rekviziti.

Saška Susman, področna vodja, je razložila, da zabojnike redno praznijo, oblačila najprej odpeljejo v centralno skladišče v Ljubljani, nato pa pošljejo v sortirne centre na sever Afrike, jug Balkanskega polotoka in države članice Evropske unije. Tam vsak kos skrbno pregledajo in sortirajo v približno 40 kategorij. »Vsaka kategorija znova najde svojo pot, večina jih je namenjena v trgovine z rabljenimi oblačili, kjer jih ljudje lahko po simboličnih cenah kupijo in ponovno uporabijo. Izkupiček od prodaje oblačil je v celoti namenjen socialnim projektom doma in v Afriki.« Kar dobrih 67 odst. oblačil gre v ponovno uporabo, 23 odst. v reciklažo, ostalo pa je odpadnega tekstila. V zadnjih treh letih so tako zbrali 4.533 ton oblačil in obutve.

Njihovih zabojnikov na JV koncu Slovenije za zdaj ni, so pa leta 2004 v občini Ivančna Gorica in Grosuplje začeli postavljati zabojnike, da bi svojo mrežo razširili proti Dolenjski. »Kljub dobremu sodelovanju z občinama in policijo je bilo tam zaradi prepogostih vlomov, poškodovanj in kraje oblačil iz zabojnikov zbiranje oblačil praktično nemogoče izvajati. Po dobrem letu smo se skupaj odločili, da zabojnike umaknemo,« je pojasnila in dodala, da so v Komunali Brežice nedavno poizkusili nov, drugačen način sodelovanja, in sicer t. i. zbiranje oblačil po sistemu »door to door« oz. od vrat do vrat. »Sistem zbiranja je treba še malo nadgraditi, in verjamemo, da bo tudi ta v prihodnje postal primer dobre prakse,« je pridala Susmanova.

Rabljena oblačila in obutev lahko denimo prinesete tudi v Centre za ponovno uporabo, kakšen kos nam bo prav prišel tudi doma kot krpa, odsluženih bombažnih majic pa bo morda vesel tudi kakšen avtomehanik, ki jih bo porabil za brisanje, pa še kaj bi se gotovo našlo.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista z dne, 5. december 2019.