Strjevanje krvi je zelo natančno uravnan postopek, saj v telesu vlada popolno ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek: zaradi sprožitve sistema za strjevanje krvi, upočasnjenega toka krvi ali okvare žilne stene. Strdek lahko nastane v arterijah ali venah in vodi v nevarna stanja, kot sta globoka venska tromboza in pljučna embolija.
Tveganje za vensko trombozo
Kadar ima oseba bolezen ali nastopijo okoliščine, pri katerih se spremeni strjevanje krvi, poškodujejo žilne stene ali se upočasni pretok v venah, se tveganje za nastanek venske tromboze pomembno poveča. To se zgodi po večjih operacijah, predvsem po operacijah medenice in spodnjih udov, po operacijah hrbtenice, večjih operacijah v trebuhu in večjih poškodbah. Čeprav je venska tromboza zelo redka, je v primerjavi s preostalo populacijo tveganje povečano tudi v nosečnosti, po porodu in pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete.
Prepoznajmo prve znake
Venska tromboza se običajno začne na spodnjem udu. Bolnik ima v nogi občutek napetosti, teže in tope bolečine, težave so izrazitejše, kadar bolnik hodi. Noga oteče, koža je toplejša, opazimo lahko prosevanje podkožnih ven. Kadar strdek povzroči le delno zaporo žile, je lahko bolnik tudi brez težav. Trombozo globokih ven moramo ločiti od vnetja in tromboze povrhnjih – podkožnih ven. V tem primeru je prizadeta vena boleča, zadebeljena, okoliška koža pa pordela.
Zdravljenje
Za zdravljenje venske tromboze se uporabljajo antikoagulacijska zdravila – to so zdravila, s katerimi zmanjšamo strjevanje krvi. Na začetku se bolniki lahko zdravijo z injekcijami ali izjemoma z infuzijo antikoagulacijskega zdravila, pogosteje pa se takoj po postavljeni diagnozi začne zdravljenje z zdravili v tabletah. Kadar potek bolezni ni zapleten, tromboze ne spremlja pljučna embolija in pridružene bolezni to dovoljujejo, se bolnik zdravi ambulantno in ne potrebuje sprejema v bolnišnico.
Lahko tromboza vodi do pljučne embolije?
Sočasna pljučna embolija je prisotna pri tretjini, po nekaterih podatkih celo pri polovici bolnikov z nezdravljeno vensko trombozo. Kadar je embolija majhna in bolnik nima sočasnih bolezni srca ali pljuč, je lahko povsem brez težav. Na drugi strani pa ob obsežni emboliji, ki zajame večji del pljučnega žilja, lahko pride do nenadne odpovedi srca in smrti. Zato takoj poiščite nujno zdravniško pomoč, če: ne pridete do sape, vas boli v prsih, vam otekajo noge, imate konstantne in dolgotrajne bolečine v trebuhu, imate nevrološke znake, vključno s trdovratnimi glavoboli in zamegljenim vidom.
Kaj pa dolgotrajne posledice?
Pri 20 odstotkih bolnikov, po nekaterih podatkih tudi več, se po preboleli venski trombozi razvije kronično vensko popuščanje, ki ga imenujemo potrombotični sindrom. Bolniki imajo občutek težkih in utrujenih nog, lahko imajo tudi krče. Podkožne vene se razširijo in nastanejo varice. Pri težjih oblikah se lahko pojavijo razjede na golenih, ki se težje celijo. Posledice in napredovanje potrombotičnega sindroma lahko omilimo z uporabo umerjenih kompresijskih dokolenk. Pri napredovalih stanjih pa so na voljo tudi različni sklerozacijski in kirurški posegi.
