Vendar lahko takšna bolečina opozarja tudi na periferno arterijsko bolezen (PAB), ki jo mora nujno obravnavati zdravnik, sicer lahko celo odmre tkivo in je treba nogo amputirati. Kako živeti s PAB, kaj lahko počnemo in česa ne ter kdaj je potrebna operacija?
Značilni znaki PAB
Na PAB je smiselno pomisliti, kadar se bolečina v mečih pojavlja med hojo in popusti v mirovanju. Po navadi bolniki najprej občutijo bolečine po prehojeni daljši razdalji, ob napredovalem bolezenskem procesu pa tudi ob hoji na krajše razdalje. Bolnik morda zaradi bolečin v mečih ne more več prehoditi niti nekaj deset metrov ali se bolečine pojavijo že v mirovanju. Zdravnik nas bo ob opisanih simptomih napotil na pregled k ustreznemu specialistu (internistu angiologu ali žilnemu/splošnemu kirurgu) oziroma na slikovno diagnostiko (ultrazvok arterij spodnjih okončin ali CT-arteriografijo).
Kaj PAB sploh je
Gre za bolezenski proces ateroskleroze – kronične bolezni s kopičenjem maščobnih delcev v steni arterij. Postopno nastajajo večji plaki, ki arterije najprej zožijo, lahko pa tudi popolnoma zaprejo. Pri koronarnih arterijah je posledica srčna kap, pri možganskih možganska kap, kadar zapora prizadene arterije udov, pa se bolezen imenuje PAB. Ta se najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 55 let.
Več možnosti zdravljenja
Človek, ki mu ugotovijo PAB, bo dobil zdravila za redčenje krvi, glede na razvitost bolezni pa se zdravniki odločijo o nadaljnjih ukrepih. O vrsti posega (klasična operacija ali širjenje žile s tako imenovanim balonom – perkutana balonska angioplastika) se ekipa zdravnikov največkrat dogovori skupaj po posvetu (kirurg, radiolog, angiolog). Bypass oziroma obvod je potreben pri daljših kroničnih zaporah arterij. Širjenje žil z balonom, ob katerem je velikokrat vstavljen še stent (opornica), pa je primerno za krajše zapore ali zožitve (stenoze), ko zapora še ni popolna, a že povzroča težave. Ta poseg je prijaznejši do bolnika, saj je minimalno invaziven. Arterijo zbodejo prek kože, vanjo vstavijo poseben kateter in nato pod kontrolo rentgena opravijo širjenje žile z napihovanjem balončka na mestu zožitve. Eden izmed možnih posegov je še tromboliza, ki se uporabi pri svežih zaporah (trombozah) arterij in pri kateri se po posebnih katetrih do strdka dovaja ustrezno zdravilo za topljenje.
O operaciji
Operacija zahteva od kirurga natančno kirurško tehniko in zbranost kot večina posegov v žilni kirurgiji, vendar gre načeloma pri obvodih na udih za rutinski poseg. Zahtevnejši, tudi z vidika okrevanja bolnika, je obvod, ki poteka z aorte na ud (v primeru bolezenskega procesa na medeničnih arterijah). Na poseg se lahko bolnik najbolje pripravi tako, da opusti kajenje ter skrbi za dobro fizično kondicijo s telesno vadbo in vzdrževanjem primerne telesne teže. Če bolniki nimajo pridruženih zdravstvenih težav, lahko po posegu in odstranitvi kožnih šivov živijo povsem normalno aktivno.
Lahko pomagajo le zdravila?
Se lahko PAB odpravi že samo z jemanjem zdravil? Zdravila za redčenje krvi pri bolnikih s PAB predvsem preprečujejo poslabšanje drugih srčno-žilnih zapletov, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Samo z jemanjem zdravil tako ni mogoče pričakovati izboljšanja.
