Kamut velja za staro žito in spada v skupino, kamor uvrščamo tudi trdo pšenico, ki jo sicer poznamo pod izrazom durum, ta pa se navadno uporablja za izdelavo testenin. Verjetno je, da so divje sorte omenjenih žit na Bližnjem vzhodu nabirali in jih zbirali že od začetka kmetovanja. Takrat ljudje niso sejali čiste in enotne vrste žit, temveč so semena mešali in tako sejali več vrst hkrati. Raznovrstnost je tako ščitila letino pred škodljivci in boleznimi.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Kamut v prehrani
Kamut je v primerjavi z današnjimi žiti veliko bolj priporočljiv. Vsebuje namreč več beljakovin in številne minerale, med katerimi izstopajo predvsem selen, cink in magnezij. Zaradi bogastva mineralov je tudi odličen vir antioksidantov, prav tako pa je bogat vir energije, saj v njem najdemo veliko kakovostnih mašob. Cenijo ga predvsem športniki, tisti, ki želijo izgubiti nekaj kilogramov, in vsi, ki si prizadevajo uživati zdravo hrano. Če pogledamo beljakovinsko vrednost, ugotovimo, da vsebuje kar do 18 odstotkov več beljakovin kot ostala krušna žita. Najdemo pa tudi esencialne aminokisline ter vitamine A, B, C, E, H, k, PP in folne kisline.
Ne povzroča alergij
Najpomembnejši podatek je, da kamut ne povzroča alergij in je izjemno lahko prebavljivo žito. Uživa ga lahko tudi velika večina ljudi, ki so alergični na gluten in na sploh na pšenico. Številne prepriča tudi njegov okus in čudovita rumena barva zrn. Kamut lahko uživate dobro kuhan v zrnih, kot prilogo k mesnim jedem ali solatam, nedvomno pa je nepogrešljiva tudi kamutova moka, iz katere lahko pripravite odličen kruh, praznične piškote, vaflje in druge dobrote. Kamut lepo vzhaja, moka je navadno fino mleta in posledično precej puhasto naraste. Poleg tega so izdelki iz kamuta izjemno okusni. Pripravite lahko tudi testenine, ki se v nasprotju s pšeničnimi ne razkuhajo tako hitro.
