Vsi kdaj rečemo: »Povej, če boš kaj potreboval, vedno bom tukaj zate.« Vsi pa tudi vemo, da 99 odstotkov ljudi, ki nam takšne stavke izrekajo, ni z nami, ko jih resnično potrebujemo. Ko je govora o kakršni koli bolezni, posebej pa pri rakavih bolnikih, je pomembno, da ponudimo konkretno pomoč, če želimo pomagati. Namesto tipičnega besedičenja se morda ponudimo in predlagamo spremstvo na pregled, psihološko oporo, pomoč pri kuhanju ali pospravljanju – odvisno od tega, kako blizu smo si z bolnikom. Ko ima nekdo resno bolezen, kot je rak, morda ne bo želel pomoči, zagotovo pa jo bo z veseljem sprejel od bližnje osebe, ki bo brez mnogih vprašanj vedela, kaj lahko naredi.
Vsak s svojo borbo
Če je imela vaša teta, sodelavka ali soseda isto vrsto raka, morda tega raje ne omenjajti osebi, ki je trenutno bolna. Rak je zapletena in nepredvidljiva bolezen. Čeprav obstajajo nekatere podobnosti, nobena oseba ne doživlja istih čustvenih in fizičnih izkušenj.
Dovoljeno je govoriti o sebi
Obstajajo najrazličnejši razlogi, zakaj je to dobro, v prvi vrsti pa je razlog, da ne motimo človeka. Ne glede na to, kako blizu smo si z bolnikom, mu je – če ne sodimo med najožje družinske člane – dobro povedati, da prihajamo.
Se branite pogovora z bolnikom o stvareh, ki se vam dogajajo, zlasti o lepih in zabavnih dogodkih? Nikar. Informacije iz vašega vsakdanjega življenja lahko pomagajo bližnji hudo bolni osebi, da se malo sprosti in se za trenutek odmakne od svoje resničnosti.
Pred obiskom pokličite
Obstajajo najrazličnejši razlogi, zakaj je to dobro, v prvi vrsti pa je razlog, da ne motimo človeka. Ne glede na to, kako blizu smo si z bolnikom, mu je – če ne sodimo med najožje družinske člane – dobro sporočiti, da prihajamo. Po različnih oblikah zdravljenja se pojavljajo stranski učinki, morda je bolnik namenjen k zdravniku, morda pa zgolj potrebuje čas zase. V vsakem primeru je dobro, da najavimo svoj prihod.
Bodite psihično pripravljeni
Med terapijo in po njej se telesno in duševno zdravje bolnika spreminja iz ure v uro, občutek slabosti po kemoterapiji pa se lahko spreminja celo iz minute v minuto. Velikokrat se zgodi, da je po eni terapiji bolnik popolnoma v redu, v odlični formi, optimistično razpoložen, po naslednji terapiji pa je lahko zgodba že popolnoma drugačna. Za svojce in ljudi, ki so blizu bolniku, je pomembno, da se pripravijo – predvsem psihično.
