Govorimo o perujskem volčjem jabolku, zemeljski češnji ali kapski kosmulji, ki jo na slovenskih okrasnih vrtovih pogosto opazimo, a le redkokdo ve, da lahko jagode tudi uživamo. V krhkih lupinah, ki se skozi zorenje simpatično obarvajo, najdemo jagode, ki so včasih rumene, drugič oranžne ali skoraj povsem rdeče, pa tudi zanimivega okusa in koristne za zdravje. Nekoč je veljalo, da so strupene, a to ni res.
Še vedno veljajo za okras
Andsko jabolko na slovenskih vrtovih velja predvsem za okras, v kuhinji, kot dodatek k hrani, ga skorajda ne vidimo. Vendar so poleg nežnih cvetov, ki se sčasoma spremenijo v lepe lampijončke, odlično darilo narave tudi jagode, ki se skrivajo v njih. Morda vas je babica svarila, da so strupene, a to ne drži; so užitne in še več, tudi koristijo zdravju. Vsebujejo veliko vitamina C, fosforja in tudi nekaj vitamina A, poleg tega pa imajo zelo malo kalorij. Lahko bi rekli, da dozorijo ob pravem času, saj so zelo dobrodošle pri krepitvi imunskega sistema. Številni jih priporočajo kot zdravilo proti virozam in prehladom, z njimi tudi krepimo zdravje ledvic in mehurja.
Kdaj so plodovi zreli
Pojdimo po vrsti. Če andskega jabolka še niste sadili na svojem vrtu, je čas za to prijetno opravilo vse od sredine marca do sredine aprila. Setev načeloma opravimo pred zadnjim spomladanskim mrazom. Nato rastlino na vrt preselimo v maju, saj ima podobne zahteve kot paradižnik. Lahko jo gojite v posodah ali koritih, nič pa ne bo narobe, če jo presadite na prosto. Dobro namreč uspeva tako na sončnem balkonu ali terasi kot na domačem vrtu. Na vrtu po navadi doseže višjo rast, saj so pogoji za to boljši. Na vrtni gredi jo sadimo podobno kot paradižnik, razdalja med rastlinami naj bo pol metra. Rastlina zacveti poleti in na cvetnih mestih se sčasoma razvijejo plodovi, ki jih v začetku objema temno zelena lupina. Ta se skozi zorenje spreminja in postaja vse bolj porozna, znotraj nje pa zorijo andske jagode. Plodovi so zreli, ko se lampijonček posuši in poči. To se dogaja od konca poletja do prve zmrzali.
