Čeprav je lahko kihanje sila nadležno in ga želimo karseda prikriti, je po drugi strani za naše zdravje tudi pomembno. Kihanje je v resnici zdravo, saj telo tako očisti dihalne kanale. Pomaga nosnicama, da se obnavljata, iz telesa pa odstrani bakterije in viruse. Če vseh strupenih delcev ne izločimo v prvo, kihnemo večkrat zaporedoma.
Kaj se dogaja v telesu med kihanjem
Vse je v resnici povezano z živčnimi sistemi. Vsak živčni sistem je v osnovi enako napeljan, a kljub temu dražljaji pri vsakem posamezniku potekajo nekoliko drugače. Vse se začne z vstopom delcev skozi nosnici, kar živčni sistem zazna in omenjeno sporoči možganom. Ti nato sprožijo zaprtje grla, oči in ust, da ne bi v telo prišlo še več teh delcev, takoj za tem pa se močno skrči prsni koš, sprostijo se mišice v grlu in vse skupaj povzroči, da je zrak skupaj s slino in sluzjo prisiljen zapustiti telo. Med kihanjem zrak skozi nosnici potuje s hitrostjo vse tja do 160 kilometrov na uro, mikrobi, ki se pri tem širijo, pa lahko dosežejo radij tudi do deset metrov. Če doslej niste uporabljali robcev ali vsaj rok, jih boste verjetno zdaj začeli in enako pričakovali tudi od drugih. Če kihanje poskušamo zadržati, se ustvarjeni pritisk preusmeri v druge dele telesa, kot denimo ušesa, oči, grlo, sinuse ali celo možgane, kar pa lahko povzroči poškodbo krvnih žil in možgansko kap.
Zakaj zapremo oči
Možgani nam tik pred kihanjem pošljejo signal, naj zapremo oči. Znanstveniki po vseh raziskavah še vedno ne vedo zanesljivega vzoka za to, a sklepajo, da želi telo s tem oči dodatno zavarovati pred vdorom škodljivih delcev, ki se sprožijo ob kihanju. A okoli tega se plete kar nekaj vraž, med katerimi je vsekakor najbolj poznana ta, da s tem oči zaščitimo pred izstopom, torej, da nam zrkli ne bi padli iz jamic. To seveda ne drži. Čeprav se med kihanjem ustvari večji pritisk, vseeno ni tako močan, da bi lahko v resnici povzročil kaj takega.
Srce se ustavi
Vsi se precej radi pohvalijo, da vedo zanimivo urbano legendo o kihanju, torej da takrat srce počaka. Ali je res tako? V resnici so znanstveniki dokazali, da ta trditev ne drži. Ko kihnete, se poveča intratorakalni pritisk, to pa povzroči zmanjšanje krvnega pretoka v srce. Srce se tako ne ustavi, temveč spremeni svoj redni utrip, kar lahko občutite, kot da je za en utrip počakalo.
