Vadba prav tako poveča našo zalogo energije, pomaga vzdrževati idealno telesno težo, niža krvni tlak, manjša tveganje za srčne bolezni in izboljša kakovost spanja. Če imate istočasno tako diabetes kot artritis, je še toliko bolj pomembno, da ohranjate mišice čim močnejše, kajti le krepke mišice in tkiva okoli sklepov bodo dajali dobro oporo in varnost kostem. Če ne telovadite, mišice oslabijo, kosti postanejo bolj izpostavljene, kar vodi v poslabšanje simptomov artritisa in celo v osteoporozo. Nastane začaran krog, iz katerega je težko ali skoraj nemogoče izstopiti. Seveda je treba biti previden in se pred vsakršno aktivnostjo posvetovati z osebnim zdravnikom oziroma terapevtom, pri vadbi pa s kvalificiranim vaditeljem (prepričajte se o njegovi usposobljenosti), ki vam lahko svetuje, katera vrsta gibanja je pri vaši bolezni najboljša.
Vadba pri artritisu
Vadba je odvisna od tipa artritisa in tega, kateri sklepi so prizadeti in v kolikšni meri. Sestavljena naj bo iz treh sklopov – treninga za boljšo gibljivost, aerobnih vaj in treninga za moč.
Namigi za boljšo vadbo pri artritisu
Pred vadbo se ogrejemo (15 minut), da preprečimo morebitne poškodbe. Nežno in počasi zavrtimo sklepe v vse smeri. Po potrebi obložimo sklepe s hladno (od 10 do 15 minut) oziroma toplo oblogo (največ 20 minut). Tople obloge bodo olajšale boleče sklepe in mišice, hladne obloge pa hkrati olajšajo bolečino in pomagajo preprečiti otekline. Med vadbo bodimo pozorni na morebitne »opozorilne znake«: stiskanje v prsih, omotičnost, vrtoglavico, primanjkovanje zraka. V tem primeru takoj prenehamo vaditi in se posvetujemo z zdravnikom. Kakršnakoli ostra bolečina pomeni konec vadbe. Po vadbi nežno raztegnemo aktivne mišice. Del ohlajanja je lahko tudi hoja, rahlo tresenje mišic oziroma okončin ali pa izvajanje lažjih elementov joge.
Kakšen tip vadbe izbrati pri sladkorni bolezni?
Vadba ima predvidljiv vpliv na glukozo v krvi in je zato pomemben del diabetičnega zdravljenja. Vse raziskave kažejo, da gibanje znižuje raven krvnega sladkorja (glikemijo), ugodno vpliva na krvne maščobe, krvni tlak, je pa tudi v veliko pomoč pri hujšanju – vse našteto je pri sladkornih bolnikih skoraj praviloma problem. Seveda mora biti telesna vadba prilagojena zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti sladkornega bolnika. Priporočljive so predvsem aerobne aktivnosti zmerne jakosti, kot so hoja, hitra hoja, tek in kolesarjenje, za tiste s preveliko telesno težo pa vadba z delno razbremenitvijo gibal, na primer plavanje. Najboljše je, da je vadba čim bolj enakomerno porazdeljena čez teden, saj si tako bolniki, ki potrebujejo zdravila, lažje prilagodijo odmerke.
Previdnost ni odveč
Pred začetkom športnega udejstvovanja se sladkorni bolniki posvetujte z zdravnikom, ki bo povedal, ali obstaja kakšno tveganje za srčno-žilne zaplete ali diabetično retinopatijo (bolezen oči). To je še posebej pomembno za ljudi po 35. letu starosti, tiste z diabetesom tipa 2 in ljudi z diabetesom tipa 1, če za njim trpijo že več kot 15 let. Mlajši od 35 let in z ravnmi glukoze v mejah normale lahko varno sodelujete v večini zmernih športnih aktivnosti. Kljub temu pa ob stiskanju pri prsih, kratki sapi, vrtoglavici takoj prenehajte vaditi in poiščite zdravniško pomoč.