Svetovna zdravstvena organizacija, pod okriljem katere svetovni dan hepatitisa obeležujemo štirinajstič, želi virusni hepatitis eliminirati do leta 2030. V svetu je sicer 325 milijonov ljudi kronično okuženih z virusoma hepatitisov B in C, pri čemer jih bo v Evropi po pričakovanjih v naslednjem letu 170.000 umrlo zgolj zato, ker so prepozno ukrepali, so ob današnjem dnevu opomnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Ob tem so opozorili tudi na privilegij najrazličnejših možnosti, ki jih imamo v Sloveniji na voljo za izkoreninjenje tega nevarnega javnozdravstvenega problema, a jih ne izkoriščamo v zadostni meri. Kot so navedli, se lahko ponašamo z izjemnimi uspehi pri obvladovanju hepatitisa C, pa tudi okužb z virusi hepatitisa A, B in E. V Sloveniji so namreč na voljo odlične možnosti zdravljenja, s katerimi hepatitis C lahko povsem pozdravimo, hepatitis B pa zelo dobro obvladamo, če ju odkrijemo dovolj zgodaj.
Še vedno pa veliko prebivalcev Slovenije ne ve, da ima kronično okužbo z virusom hepatitisa B ali C in so zaradi tega izpostavljeni velikemu tveganju za cirozo jeter ali nastanek raka na jetrih. Zato na ljubljanski infekcijski kliniki vabijo na akcijo brezplačnega in anonimnega testiranja na hepatitis C, ki poteka še danes, pred obiskom ambulante pa se je treba naročiti na telefonsko številko 01 522 9392.
Mojca Matičič z infekcijske klinike opozarja tudi, da je med pandemijo ena od ključnih skrbi, da bi zaradi pretirane obremenitve zdravstvenega sistema in strahu prebivalcev pred okužbo z novim koronavirusom spregledali kakšno pomembno za življenje ogrožujočo bolezen, med katere sodita tudi virusna hepatitisa B in C.
Strokovnjaki po svetu so v prvih mesecih pandemije sicer ugotovili, da uveljavljeni programi obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B in programi testiranja darovane krvi na virusa hepatitisa B in C zaenkrat sicer še niso okrnjeni. So pa zelo okrnjeni programi odkrivanja in zdravljenja okužbe z virusoma hepatitisa B in C. Zato lahko v bodoče ob nadaljevanju tovrstnega trenda pričakujemo precej povečano število novookuženih in smrtnih primerov, je opomnila Matičičeva.
V Društvu bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije Krvni bratje pa ob današnjem svetovnem dnevu pozivajo državo, da poskrbi za odškodnine bolnikom s hemofilijo, ki so bili pred tremi desetletji med zdravljenjem s transfuzijo krvi ali krvnimi pripravki okuženi s hepatitisom C. Po njihovih ocenah je oškodovanih okoli 200 oseb, dva bolnika s hemofilijo pa sta zaradi posledic okužbe s hepatitisom C že umrla. Zato predlagajo, da se v zakon o povrnitvi škode osebam, okuženim z virusom hiv zaradi transfuzije, vključi tudi odškodnino za okužene s hepatitisom C. S predlogom so že seznanili ministra za zdravje Tomaža Gantarja, so sporočili iz društva.
