Pri nas poznamo vsaj dve vrsti trpotca. To sta ozkolistni in širokolistni trpotec, čeprav naj bi v okolici Celja našli celo indijski trpotec. Obstaja sicer okoli 200 vrst različnih trpotcev, ki zrastejo v višino do 60 centimetrov, večina pa jih spada med zdravilna zelišča, ki jih pogosto uporabljajo v ljudski medicini.
Nabiramo nadzemne dele
Ozkolistni trpotec lahko nabiramo že vse od aprila, ko začnemo nabirati liste, pa vse do konca oktobra. Je trajnica, ki jo najdemo na travnikih in ob poteh, zato ga ni težko najti. V zdravilne namene uporabljamo predvsem nadzemne dele, praviloma liste, ki so suličasti, pa tudi cvetove, ki jih moramo čim hitreje posušiti, da ne počrnijo. V sestavi trpotca najdemo številne kisline, glikozide in sluz, ki blagodejno delujejo na sluznico zgornjega dela dihalnih poti. Tam naredijo tanko oblogo, ki ščiti sluznico pred draženjem, prav tako ima protimikrobno delovanje.
Zoper prehlade, za celjenje ran in pri pikih žuželk
Pripravke iz ozkolistnega trpotca po navadi uporabljamo pri težavah z dihali, saj pomirja dražeč kašelj, zdravi bronhitis, prehlad ter vnetja grla in žrela. Velja tudi kot blago sredstvo za izkašljevanje in služi kot adstringent za celjenje ran in pri pikih žuželk. Pogosto ga uporabljajo pri vnetem sečnem mehurju, saj ima zaradi precejšnjih količin kalija odličen diuretičen učinek. Znano je, da pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga pri boleznih želodca, driski in hemoroidih. Iz trpotca si v zdravilne namene običajno pripravimo čaj, ki ga lahko pijemo do trikrat na dan. Dve žlički posušenih delov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo deset minut. Medtem ko za zdravljenje ran in pikov žuželk uporabimo svežo rastlino. Pripravimo si obkladek iz svežih zmečkanih listov, ki jih pritisnemo neposredno na rano.