Pekoče in srbeče oči so prej pravilo kot izjema pozimi, ko zaradi preveč ogrevanih prostorov niso dovolj navlažene. Vendar pri občutljivih ljudeh tegoba ni nič manjša ob vetrovnem, toplem vremenu ali ob delu z računalnikom. Ob srbenju pa moramo najprej pomisliti na alergije, ki so na pohodu jeseni in spomladi. Ob potrjeni alergiji nam bo zdravnik svetoval zdravila v obliki kapljic za oči. Če oči rade pordijo, je to lahko znak vnetja vek, blefaritisa, ki ga povzroča pretirano izločanje loja iz žlez lojnic v vekah. K težavi so bolj nagnjene osebe z mastno kožo in bolj moški kot ženske. Pordelost oči nas najraje preseneti zjutraj, saj so žleze lojnice najaktivnejše ponoči, njihovi stranski produkti pa nimajo kam odtekati, medtem ko spimo. Če oko nenadoma pordi in se poleg tega še solzi, je treba pomisliti na virusne okužbe, prav te pa so pogostejše v vročih mesecih. Okužba mine sama po sebi v nekaj dneh in ne pušča posledic, vseeno pa oftalmologi priporočajo izpiranje oči s čisto tekočino, najbolje z umetnimi solzami.
Bele pike na spodnji veki
Ne vselej, a kar pogosto so znanilke povišane ravni holesterola. Tako imenovane ksantelazme so lahko povsem nenevarne in le estetska težava, ki jo lahko odpravimo s kirurškim posegom. Sicer pa se resne težave zaradi preveč holesterola začnejo kazati zadaj na očesu, na krvnih žilah, ki jih lahko vidi le oftalmolog. Če pri povišanem holesterolu ne ukrepamo pravočasno, se lahko te žilice, ki oko preskrbujejo s kisikom, zamašijo, kar vodi v izgubo vida.
Otekle oči
Povišane vrednosti hormonov ščitnice izzovejo otekanje očesne votline, kar prepoznamo po izbuljenih očeh oziroma pogledu. Pri napredovani bolezni ščitnice lahko tudi dvojno vidimo, če pogledamo vstran. Po navadi pacienta zaradi »muhaste« ščitnice napotijo udi k oftalmologu, čisto mogoče pa se zgodi tudi obratno, da nas oftalmolog pošlje na pregled še k endokrinologu, ki bo predpisal zdravljenje.
Oko in sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok slabega vida in slepote, saj povišan sladkor poškoduje ozadje očesa, ki mora delati vedno nove krvne žilice. Oko je tako stalno lačno, kajti glukoza, zaradi premalo inzulina, ne more priti iz normalnih žilic do mrežnice. Novonastale žilice se hitro poškodujejo in krvavijo, bodisi v mrežnico ali v steklovino, prozorno snov, obdano z nežno membrano. Če se ne zdravimo, lahko mrežnica povsem odpove.
Zamegljen vid
Najpogostejši vzrok slabšega, zamegljenega vida je siva mrena, ki se v glavnem pojavlja pri starejših ljudeh, vzrok njenega nastanka pa še vedno ni jasen. V kasnejših stadijih lahko bolezen prepoznamo kot povsem sivo ali celo belo zenico. Zdravljenje poteka izključno kirurško, nobene tablete ali kapljice do zdaj še niso pomagale. Tudi degeneracija rumene pege, ki prizadene naš središčni vid, se lahko kaže z meglenim vidom. Bolezen postopno napreduje, nanjo pa moramo pomisliti, če vse težje beremo in se pritožujemo, da ne zmoremo več brati iz vrste v vrsto. Pri sivi mreni pa postajajo strani v knjigi vse bolj motne, le večje črke lahko razločimo. Oftalmolog bo diagnozo postavil s pregledom očesnega ozadja.
