Znanstveniki so ugotovili, da pogosta dehidracija in pomanjkanje vode v našem organizmu povečata možnost za nastanek alzheimerjeve bolezni, pa tudi sicer zaradi slabše hidracije hitreje pozabljamo sprotne naloge, ki smo si jih zadali. Zadostne količine popite vode telo oskrbujejo s kisikom, preprečujejo oksidativni stres, upočasnjujejo procese staranja in koži vračajo sijaj. Glavna sestavina krvi je voda, saj je njen delež v krvi kar 92-odstoten, kadar je naš organizem pravilno hidriran. Kadar v telesu nimamo dovolj tekočine, pa kri postane gostejša, kar pospeši cirkulacijo in poviša krvni tlak.
Težave z alergijami
Voda pomaga tudi pri težavah z alergijami, saj zmanjšuje količino proizvedenega histamina, biokemijske sestavine, ki povzroča vnetja in alergije. Zadostno uživanje vode preprečuje tudi številne težave, povezane z boleznimi ledvic.
Zgolj sedite ali tudi telovadite?
V eni izmed raziskav, ki so jih izvedli na univerzi v Veliki Britaniji, so znanstveniki preverjali, kolikšna je pravilna hidracija za športnike in kolikšna za ljudi, ki večino svojega dneva preživijo sede. Raziskava je potrdila, da je dnevni vnos od dveh do 2,5 litra tekočine zadosten za sprotno izgubljanje tekočine pri lažjih fizičnih opravilih. Če ste telesno aktivnejši ali če se redno ukvarjate s športom, strokovnjaki priporočajo dodatnih 400 do 800 mililitrov tekočine za vsako uro vadbe, ki jo prilagodite intenzivnosti treninga.
Lažja dehidracija
Več kot pol oziroma 60 odstotkov našega organizma je sestavljenega iz tekočine in že najmanjša izguba te lahko povzroči slabše delovanje možganov ter zmanjšanje kognitivnih in telesnih sposobnosti. Strokovnjaki tako svetujejo, da v trenutkih utrujenosti in razdražljivosti najprej popijete kozarec vode.
Resnejša dehidracija
Blaga dehidracija, o kateri govorimo pri izgubi enega do dveh odstotkov telesne teže, povzroča nervozo, glavobole in zaprtje, medtem ko večja dehidracija povzroča pomanjkanje energije, kaže se tudi skozi simptome, kot so utrujenost, izčrpanost, suha in lepljiva koža, izsušene ustnice, zmanjšano znojenje, zaradi česar se zviša telesna temperatura, pojavijo se krči, hitro bitje srca, slabost in bruhanje. Resnejšo dehidracijo prepoznamo tudi po temni barvi urina.
