V prvi jakostni skupini držav, ki na osebo spijejo več kot 12 litrov in pol čistega alkohola letno, so se poleg Slovenije znašle še: Irska, Francija, Nemčija, Litva, Latvija, Češka, Romunija, Moldavija, Bolgarija in edina neevropska predstavnica Nigerija. Absolutna svetovna 'zmagovalka' je sicer Litva, kjer je letna poraba čistega alkohola kar 15 litrov na leto. To znese slabih 170 steklenic vina. Tudi Slovenci smo v letu 2016 spili največ vina, prejšnja leta pa je navadno vodilo pivo.
Podatki, ki jih je objavila WHO so za leto 2016 in štejejo porabo alkohola med ljudmi starejšimi od 15 let. Povprečje je 6,4 litra na osebo na leto.
Pod povprečjem so predvsem arabske države, države severne afrike in druge države s pretežno muslimansko populacijo pa tudi nekaj latinskoameriških držav, denimo Bolivija in Ekvador.
Velike količine alkohola stečejo med mladimi
Smo pa v vrhu še ene statistike glede alkohola. Prav tako smo namreč v prvi jakostni skupini pri intenzivnem epizodnem pitju med mladimi, starimi med 15 in 19 let. Tukaj smo v družbi večine držav Evropske unije in bližnjih prijateljic. V skupino se namreč uvrščajo še Irska, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švica, Nemčija, Danska, Finska, Švedska, Norveška, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija. Edine neevropske predstavnice so znova v zahodni Afriki: Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja.
V Sloveniji zaradi alkohola vsak dan umreta dve osebi
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sicer opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola "prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb. Vse te smrti bi lahko preprečili."
