Redna gibalna vadba deluje preventivno proti razvoju demence in na splošno nazadovanju možganskih funkcij s starostjo. Vadba poveča pretok krvi v možganih, kar jim omogoči, da dobijo več kisika in hranil. Povečan pretok krvi v možganih sproži različne živčno-biološke spremembe, kot so pospeševanje razvoja možganskega tkiva (sivo in belo substanco), sproščanje možganskih živčnih prenašalcev v različnih delih možganov, povezanih s kognitivnimi funkcijami. Redna gibalna vadba omogoča vzdrževanje ali celo izboljšanje kognitivnih funkcij starejših oseb in zmanjša verjetnost nastanka demence.
SPREMEMBE
Poleg genetskih na zmanjšanje možganskih funkcij vplivajo tudi socialni in ekonomski dejavniki ter dostopnost zdravstvene oskrbe. Posebna skupina so okoljski dejavniki – hrana, kognitivna stimulacija in vadba.
Spremljanje sprememb v obsegu in intenzivnost gibalne vadbe v kognitivnem delovanju v obdobju 10 let (starost udeležencev na začetku študije je bila od 70 do 90 let) je pokazalo, da so osebe, ki so zmanjšale obseg in intenzivnost vadbe, bolj kognitivno nazadovale kot tiste, ki so ohranile obseg ali intenzivnost gibalne vadbe. Pri tem je zadoščalo, da je bila intenzivnost vadbe vsaj nizko-srednje intenzivna. Osebe (v povprečju stare 76 let), ki so opravile trikrat tedensko vzdržljivostno vadbo, so v obdobju dveh let kognitivno nazadovale za polovico manj kot osebe, ki niso vadile. Glede na dosegljive informacije še vedno ni poznan optimalni režim preventivne vadbe. Vsekakor naj bi vključevala vadbo za vzdržljivost in koordinacijo. Redna gibalna vadba pri ljudeh z demenco izboljša razpoloženje ter ohranja delovanje sklepov, mišic in srca, izboljša se spanje in uredi prebava, manj je tudi vnetnih bolezni.
INTENZIVNOST
Pri osebah, ki so telesno aktivne manj kot eno uro tedensko, bo kognitivno nazadovanje bistveno večje kot pri tistih, ki so telesno aktivni vsaj nekaj ur tedensko.
Pri mobilnih bolnikih z demenco lahko organizacijo vadbe razdelimo na mobilne in sedeče osebe. Mobilne osebe bodo izvajale vzdržljivostno vadbo srednje intenzivnosti in postopno podaljševale čas vadbe. Tipična vadbena enota je sestavljena iz ogrevanja (od 7 do 10 minut), glavnega dela (do 40 minut) in umirjanja (od 5 do 10 minut). Kot aktivnosti so primerni kolesarjenje, hoja, hoja na eliptičnem trenažerju, ples, aerobika. Temu lahko dodamo še nekaj vaj za moč in gibljivost. Pri sedečih osebah z demenco je večji poudarek na vadbi za moč, ki se po navadi izvaja sede v skupini. Pri teh osebah, ki so po navadi kognitivno v slabšem stanju, sta zelo pomembni nazorna demonstracija in kontrola pravilnosti izvedbe vaje. Slednje naj bodo namenjene krepitvi celotnega telesa, še posebej pa iztegovalkam nog, stabilizatorkam trupa ter mišicam ramenskega obroča in prstov rok. Na tak način se učinkovitost močno poveča.
