Latinskoameriška prehranska piramida je priporočilo, ki izvira iz devetdesetih let 20. stoletja. Dun Gifford, njen soustanovitelj, okoljski aktivist in harvardski diplomant, zagovarja zdrave prehranjevalne navade, ki temeljijo na uživanju tradicionalnih jedi oziroma jedi iz številnih svetovnih kuhinj ter trajnostnem razvoju kmetijstva. Piramida je oblikovana na osnovi tradicionalnih kuhinj različnih delov Latinske Amerike, katerih prehranska stalnica so koruza, krompir, arašidi in fižol.
KAKO DELUJE
Prehranska piramida je seštevek tradicionalnih ter avtohtonih živil in jedi, ki so jih uživala azteška, inkovska in majevska ljudstva v Latinski Ameriki, ter jedi in živil, ki so jih na to območje prinesli Krištof Kolumb in drugi evropski osvajalci. Dieta priporoča vsakodnevno telesno dejavnost, na primer hojo ali, še bolje, ples. Na prvi stopnji piramide najdemo živila, ki jih lahko uživamo pri vsakem obroku. To so sadje, zelenjava in polnovredna žita, gomolji, testenine, fižol in oreški. Na drugi stopnji so živila, ki jih uživamo dnevno: ribe ali lupinarji, rastlinska olja, mlečni izdelki in perutnina. Na vrhu piramide najdemo živila, ki jih uživamo enkrat na teden: meso, sladice in jajca. Vsak dan morate popiti vsaj šest kozarcev vode, alkohol je dovoljen le v zmernih količinah.
PREDNOSTI IN SLABOSTI
Program vključuje uporabne nasvete, kako jedilnik z domačimi jedmi obogatiti s priljubljenimi in zdravimi jedmi drugih kultur, katerih koristi za zdravje potrjujejo znanstvene raziskave. Na žalost pa prehranska piramida ne ponuja velikosti porcij, najboljši napotek se glasi, da jejte po občutku in da na lestvici od 1 do 10 nehate jesti, ko se počutite siti za približno 8.