Da je treba deležnike v prehranski verigi osveščati o nepoštenih praksah, se je varuh prepričal, ko je pred meseci preprečil uveljavitev popusta za promocijo slovenske zelenjave v eni od trgovskih verig. Presenetilo ga je, da nekateri dobavitelji tega niti niso doumeli. "To mi je dalo vedeti, da smo se na nepoštene prakse včasih malo preveč navadili," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Trgovci v tem času podpisujejo nove pogodbe z dobavitelji za prihodnje leto ali dve, kar aktivno spremlja tudi varuh. "Moja vizija je v tem, da vse nepoštene prakse izvzamemo iz pogodbenih odnosov, da bodo pogodbe čiste," je dejal in predlagal, da bi ostala vprašanja, npr. različne popuste, reševali v okviru cenika.
Varuh pri trgovcih opaža tudi pozitivne prakse, vendar je še vedno zelo veliko nepoštenih. Naštevanje varuha se skoraj ne konča - uvajajo logistične rabate, popust za zakup police, rabat za generično promocijo panoge, super rabat brez konkretnega imena oz. obrazložitve, rabat za kalo, za rast prodaje, za uvajanje novih produktov, omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti, nesorazmeren rok za potrditev spremembe cenika ...
Popusti v nekaterih primerih dosežejo do deset odstotkov, nerazumno visoke pa so tudi pogodbene kazni, ki v nekaterih primerih dosežejo celo več 1000 evrov. Trgovci kazni med drugim zaračunavajo za zamude pri dobavi ali napake na računu. Podgoršek poudarja, da ne nasprotuje sankcioniranju "lumparij" na strani dobaviteljev, vendar se zavzema za to, naj bodo kazni vsaj primerljive s povzročeno škodo.
"Pogosto te škode ni," je dejal in pojasnil, da se da račune popraviti, kakšna ura zamude zaradi prometne nesreče na cesti pa prav tako ne povzroči velikih težav.
Varuh načrtuje, da bo na agencijo za varstvo konkurence verjetno že do novega leta vložil prijave zaradi nepoštenih praks trgovskih družb. V prijavi bo opredelil konkretnega kršitelja in kršitev, med drugim pa se bo osredotočil na nespoštovanje plačilnih rokov.
Varuh niti tokrat ni pozabil izpostaviti pozitivnih praks, ki jih zasledi v trgovskih družbah, npr. mesec slovenskega rdečega mesa v Sparu, zelo dobro promocijo svežega slovenskega sadja in zelenjave v Mercatorju, pa tudi povečan odkup slovenskega paradižnika v času poletne konice, za kar se je odločil Spar. "S tem je kar nekaj kilogramov rešil pred kompostom," je dejal.
Zadovoljen je tudi z intenzivnim razvojem novih izdelkov v živilsko-predelovalnem sektorju, kot odlično prakso pa je izpostavil tudi projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ob tem je predlagal, da bi ga podaljšali v slovenski prehranski vikend.
Pohvalil je tudi "še vedno odlične navade nekaterih diskontarjev", ki pri poštenih odnosih po njegovem mnenju prehitevajo tradicionalne trgovce. Kot je dejal, v primeru akcij ne znižujejo plačila dobaviteljem, ampak svojo maržo.
Drži sicer, da so trdi pogajalci in včasih zahtevajo višje standarde kakovosti ter posebne certifikate, kar lahko predstavlja težavo za zelo male dobavitelje. "Marsikdo v pogajanjih tudi odstopi, ko pa je pogodba enkrat podpisana in ceniki dogovorjeni, je delo z njimi dokaj enostavno," je dejal Podgoršek.
Ob tem je znova opozoril, da se nepoštene prakse - čeprav se koncentrirajo pri trgovcih - pojavljajo v celotni prehranski verigi. Izpostavil je primer vrtca, ki je dobil dobaviteljevo zagotovilo, da mu prodaja slovensko meso, a to ni držalo. V vrtcu so zato začeli pisati reklamacijske zapiske in opozarjati dobavitelja, da se ne drži javnega naročila.
Varuh je ta primer prenesel na upravo za varno hrano, ki je dobavitelja preverila in ugotovila nekatere nepravilnosti. "Zato motiviram javne zavode, naj pišejo reklamacijske zapiske," je dejal.
