Dandanes ljudje vse preveč sedimo, in to je osnovni razlog, da se nas vse več sooča z bolečinami v križu. Mnoge od njih bi lahko preprečili, če bi vedeli, kako, zato smo se po pomoč obrnili na prim. dr. Iztoka Tomazina, zdravnika specialista splošne, družinske in urgentne medicine.
Arhiv Svet24
Prim.dr. Iztok Tomazin za svojo hrbtenico skrbi z vsakodnevnim izvajanjem joge.
Kako preprečimo bolečine v križu in hrbtenici
PRAVILNO SEDENJE: mnogo bolečin izvira iz predolgega, nepravilnega sedenja, zato se tako doma kot v službi naučimo pravilno sedeti, omislimo si kakovosten stol, sedenje večkrat prekinimo z vstajanjem in različnimi vajami, še bolje sprehodom ali tekom.
PRAVILNA TEHNIKA DVIGANJA: nikoli ne dvigujemo iz predklona, saj tako hrbet ukrivimo in preobremenimo, ampak iz počepa, z zravnano hrbtenico.
NAUČIMO SE PRAVILNIH VAJ ZA HRBTENICO: ob rednem in pravilnem izvajanju vaj so bolečine redkejše in šibkejše. Brošure z vajami za hrbtenico lahko dobimo pri osebnem zdravniku, vendar pa je najbolje, če nas nekdo, recimo fizioterapevt, nauči pravilnega izvajanja vaj. Obstajajo pa tudi šole oziroma tečaji za hrbtenico, in v to znanje se res splača vlagati.
NAMESTIMO SI DROG: Če imamo možnost in pogosto težave v križu, si omislimo drog, ki nam bo v pomoč pri raztezanju hrbtenice. Drog naj bo nameščen tako, da se z nogami še lahko dotikamo tal. Večkrat na dan se obesimo nanj.
Ker je zelo aktiven športnik, alpinist, zmajar in padalec, za povrh pa še gorski reševalec, se je zaradi težkih nahrbtnikov in napornih sestopov tudi sam že srečal s temi težavami. Povedal nam je, kako skrbi, da je bolečin čim manj, in kako pomembna pri tem je preventiva.
Bolečine v hrbtenici so med najpogostejšimi bolečinami in tudi razlogi za bolniško odsotnost. Zakaj?
Hrbtenica je osrednja os telesa in zato je zelo obremenjena. Vzroki težav s hrbtenico so zelo kompleksni, zato za težave ni dolgoročnih instantnih rešitev, potrebna je celostna obravnava, predvsem je treba odkriti in poskušati odpraviti vzroke težav.
Včasih je veljalo, da imajo bolečine v hrbtu predvsem starejši, dandanes pa se z njimi soočajo vse mlajše generacije. Zakaj?
Ljudje smo deformirana, pretežno sedeča bitja in prav ta sedeči, pomehkuženi način življenja povzroča veliko težav. Po drugi strani pa je veliko ljudi telesno zelo aktivnih in si pri tem lahko poškodujejo ali preobremenijo hrbet. Eden od dejavnikov je tudi, da se generacije višajo in postajajo vse težje, kar je tudi velika obremenitev za hrbtenico in druge sklepe.
Kako se kot zdravnik lotevate iskanja vzroka in odpravljanja bolečin pri vaših bolnikih?
Ob močni, a nezapleteni bolečini v križu, torej ob bolečini, ki ne zahteva bolnišničnega zdravljenja, pogosto najprej za omejen čas predpišem protibolečinska in protivnetna sredstva v tabletah, izjemoma na začetku tudi v injekcijah ali infuzijah, ki pa so le nekakšna prva pomoč. Hkrati priporočam zmerno aktivnost, seveda do bolečine, in ne samo ležanja, počivanja, kot je veljalo v preteklosti. Potem, odvisno od osebnosti, razgledanosti in drugih značilnosti bolnika, svetujem še marsikaj, od specifičnih vaj, sproščanja, joge, fizioterapevtske tehnike do akupunkture, večkrat tudi nekatere metode komplementarne medicine, seveda s kompetentnimi izvajalci.
Ali opažate, da so bolečine v križu tudi sezonsko pogojene? So odvisne od vremena, polne lune?
Res je, bolečine v hrbtenici so deloma tudi sezonsko pogojene. Recimo ob intenzivnih domačih ali vrtnih opravilih, pozimi po kidanju snega in podobno. Pogosto gre za preobremenjevanje in napačno obremenjevanje hrbtenice. Bolečin seveda ne povzročajo samo mehanske obremenitve in okvare, npr. hernije in obraba sklepov, temveč so vzroki pogosto tudi psihosomatski.
Kot vem, se tudi sami spopadate z bolečinami v križu.
Žal, in v tem primeru sem oboje – bolnik in sam svoj zdravnik. Kot zelo aktiven športnik in alpinist moram že dolga leta nositi težak nahrbtnik, pristanki s padalom so včasih precej trdi …
Kaj si torej kot zdravnik predpišete samemu sebi? Kaj počnete, da vas čim manj boli in da ste lahko čim aktivnejši?
Sam za preventivo pri težavah s hrbtenico in drugimi sklepi med drugim že desetletja uporabljam letenje z jadralnim padalom, saj tako »šparam« sklepe, ker mi ni treba peš sestopati s hribov. Pri sestopu so sklepi najbolj obremenjeni, sploh če nosiš težak nahrbtnik. Priporočam uporabo palic in kakovostno športno ali pohodno obutev. Kot alpinist vem, da je za hrbtenico dobra aktivnost tudi plezanje zmerne težavnosti, saj krepi obhrbtenično mišičje, prispeva h gibljivosti in raztezanju hrbtenice.
Ali skrbite za hrbtenico tudi s kakšno manj ekstremno dejavnostjo?
Ja, seveda, vsakodnevno predvsem z jogo. Joga, mislim izvorno jogo in ne newageevskih variant, ki prevladujejo na zahodu, je način življenja in kot taka mnogo več kot le preventiva telesnih težav. Seveda v jogi obstajajo tudi specifične vaje in položaji (asane), ki posebej koristijo hrbtenici. Joge pa se ne moremo naučiti iz knjig, potreben je učitelj, potrebni so čas, motivacija, disciplina in še marsikaj. Poleg joge se seveda držim osnovnih pravil preventive (pravilno sedenje in dviganje bremen, prehrana, počitek ipd.), kar vedno priporočam svojim bolnikom.
